3 miti o veganstvu (#1)

Ljudje se iz mnogih razlogov odločajo ZA veganstvo. Tako posrednih kot ultimativnih. A sočutja ne zamenja noben še tako ekskluziven argument.
extraveganza-miti-1

V zadnjih mesecih sva z Azričko prav zaradi Extraveganze spoznala mnoge imenitne ljudi. Vsaj kakšen od njih bo (ali pa je že) zagotovo postal sodelavec Extraveganze, saj se drživa načela, da moramo ljudje predvsem sodelovati in ustvarjati, če želimo dosegati pomembnejše cilje in rezultate.

Še posebej pomembno pa je najprej sprejeti ter spreminjati svoja lastna življenja in mišljenje, da se spremembe lahko zares zgodijo.

In kolikor več časa mi vzame ustvarjanje za Extraveganzo, toliko več pogovorov, druženj, strinjanj in nestrinjanj, naklonjenosti in podpore, celo prijateljstev se spleta med nami. Iz teh druženj in pogovorov pa je moč tudi zaznati, da se je veganski način prehranjevanja mnogih ljudi dotaknil na način, ki ni nujno povezan z osnovno idejo veganstva.

Veganstvo v osnovi pomeni sočuten način življenja, ki si prizadeva za ustavitev izkoriščanj in zlorab živali. A vegani smo v svoje argumente, ZAKAJ izbrati bolj sočuten način življenja – ker sočutje očitno potrebuje dobre razloge! – začeli spretno vpletati še druge ideologije in polresnice, da bi nagovorili širši krog ljudi, bili še bolj prepričljivi in mogoče celo bolj moralni.

Prav zaradi teh izjemno plodnih debat s skupinami in posamezniki, ki so se nama pridružili na poti v zadnjih mesecih, se je počasi luščila misel o besedi, ki bi jasno povedala, kaj veganstvo v svoji osnovi NI.

Čeprav se lahko vsi brez nadaljnjega in upravičeno opredeljujemo tudi za POSREDNE argumente, ki jih prinaša veganski način življenja, pa omenjeni argumenti naj ne bi bili ultimativni razlogi, zaradi katerih bi se opredeljevali za vegane.

Sočutja ne zamenja noben še tako ekskluziven argument. Sočutje lahko le nadgradimo v dokončno spoznanje.

Eno od poslanstev Extraveganze je tudi razbijanje mitov in rušenje tabujev, zato je ta članek – ki sem ga zaradi obsežnosti razdelil na 3 dele – zahvala vsem najinim sopotnikom in prijateljem, s katerimi smo besedo za besedo vračali veganstvo v njegove začetke.

Nazaj k živalim.

Mit #1  |  Zaščita okolja

Veganstvo v ničemer (neposredno) ne implicira našega odnosa do okolja, temveč je jasno definirano kot ultimativna zaščita živali. Vsi dobro poznamo, še posebej pa vegani, definicijo veganstva. Pri veganstvu gre za pot k čutečnosti, gre za filozofijo in način življenja, ki teži k izključitvi – kolikor je to le mogoče in izvedljivo – vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.

Novembra 1944 je izraz na enem izmed sestankov skoval Donald Watson (skupaj z ženo Dorothy in še 4 somišljeniki), izraz pa opisal kot začetek in konec vegetarijanstva. Beseda vegan namreč vsebuje 3 prve črke in dve zadnji črki v besedi vegetarijanec (ang. vegetarian).

V času, ko je Watsonova družba v Leicestru razmišljala o novem izrazu, ki bi natančneje zajel sočuten način življenja, ki so ga živeli, je bila okoljska problematika, vezana na današnje pošastne posledice industrijske vzreje na okolje, še znanstvena fantastika (več o tem v 3. delu). Razlog je preprost.

Porast svetovnega prebivalstva

Enormen negativen vpliv živinoreje na okolje je povezan tudi s porastom svetovne populacije. Dejstva, da s številom lačnih ust narašča tudi število ubitih živali, ni težko doumeti. Še zlasti ne, če je večina (takole čez prst več kot 90%) svetovne populacije vsejedcev. Še en pomemben razlog za porast porabe mesa pa je višina BDP. Bogatejši kot smo, več mesa (rejnih živali) pojemo.[1] Na drugi strani pa poraba rib in drugih morskih živali ni posebej povezana z BDP-jem.[2]

Skokovit porast povpraševanja po mesu je iz lokalnih kmetij ustvaril industrijo, ki prinaša milijardne dobičke in odnaša več kot 50 do 65 milijard življenj ubitih rejnih živali na leto. (V to absurdno visoko številko niso všteta življenja morskih živali).

Industrija živinoreje (skupaj s krznarsko, usnjarsko itn.) ima pošastne vplive na okolje, kar so spoznali in priznali tudi znanstveniki in danes se negativen vpliv omenjenih industrij uvršča v sam vrh glavnih krivcev za okoljske težave našega planeta.

Spremenjena agenda promotorjev veganstva

Svetovna veganska združenja so stvari vzela v svoje roke. Iz osnovnega poslanstva zaščite živali so postala še okoljska združenja, ker so lahko nagovarjala večji odstotek ljudi. Danes praktično ne mine javna beseda o veganstvu, ne da bi poudarjali še okoljske problematike (poznamo celo pojem okoljsko veganstvo), za povrhu pa povemo še nekaj golih dejstev in sočutnih besed o ravnanju z živalmi.

Če smo vegani tako strumni varuhi okolja, potem jasno povejmo, da je tropske sadeže (npr. banane), ki jih uvažamo z drugih, več deset tisoč kilometrov oddaljenih celin, okoljsko nevzdržno jesti. Ne pa, da jih brez premisleka tlačimo v vsak veganski recept in šejk! Banane, kot gotovo veste, so sadež pretežno monokulturnih plantaž, zaradi česar so izjemno vabljive za škodljivce. Zato plodove (banane) zaščitijo z vrečami, prepojenimi s pesticidi, ali pa kar z letali pršijo nad plantažami s strupi, kar ima uničujoče vplive na okolje, prav tako na izkoriščane delavce in njihove družine, ki brez potrebne zaščite za nekaj centov obirajo banane.

Uničevanje okolja se ne kaže le v uporabljenih strupih, pač pa tudi v krčenju in izsekavanju naravnega okolja (gozdov), saj povečano povpraševanje po poceni bananah pomeni nezadržno širjenje plantaž bananovcev. Posledice so iste, le da v manjšem obsegu, kot pri živinoreji – poguben vpliv na okolje in uničevanje avtohtonih živalskih vrst, degradacija prsti in tal, onesnaženost pitne vode ter zmanjšana rodovitnost zemlje.

Etika prehranjevanja se ne prične z navajanjem posledic, pač pa z razumevanjem vzrokov naših odločitev.

Sam težko sprejmem mehčanje poslanstva, ko je beseda o ultimativnem osvobajanju živali. Še posebej, če se selektivno izpostavljajo vplivi našega odnosa do prehranjevanja na okolje. Ne pozabimo na izkoriščane delavke šivilje, ki nam v državah tretjega sveta šivajo oblačila iz materialov, zaradi obdelave in barvanja zelo škodljivih okolju, da jih lahko za nekaj deset evrov kupujemo v evropskih trgovinah. To je še en vidik negativnega vpliva na okolje, na katerega bi morali biti pozorni vsi, ne le vegani.

Lahko pa razumem promotorje veganstva, da so kot vsak pameten govornik izkoristili vsa znanstvena in strokovna mnenja za uresničevanje svojega poslanstva. A spremenjena strategija je v drugi plan potisnila osnovni razlog ZA veganstvo in živalim ponovno podelila status nemih prič.

Mehčanje poslanstva ali kako smo se zadovoljili s postopnim sočutjem

Brezmesni ponedeljki. Če ste vsejedec, je za začetek dovolj, če v ponedeljek ne jeste mesa. In ker ste se pridružili akciji, vsi skupaj slavimo etapno zmago. Promotorji veganstva, ker jim je posameznika uspelo pridobiti za en dan na svojo stran, in vi, ker ste del uspešne, mednarodne kampanje.

Le živali, v čigar čast in zaščito je bila kampanja zagnana, slavijo Pirovo zmago. V torek, sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo namreč lahko jeste njihova telesa. Ne na skrivaj, temveč brez slabe vesti lahko zarežete v ravno prav sočen kotlet.

Sicer pa lahko na brezmesni ponedeljek jeste ostale živalske produkte – npr. sir, jajca in pijete mleko, za katera ta ista veganska združenja, ki sodelujejo v kampanjah brezmesnih ponedeljkov, trdijo, da so plod neposrednega izkoriščanja in krutega ravnanja z živalmi.

V ponedeljek pa spet skupaj s promotorji veganstva slavimo etapno zmago. Razen živali, ki smo jih zaradi nagovarjanja širšega kroga populacije in mehčanja poslanstva, izvzeli iz etične enačbe.

Brezmesni ponedeljki omogočajo ljudem ponovno spoznavati tisto, kar so spoznali že naši pradedki in prababice, da je namreč življenje brez mesa prav tako bogata simfonija okusov. Je pa moralno vprašljivo, če akcijo postopnega sočutja (tj. postopnega zmanjševanja izkoriščanj in zlorab živali) promovirajo veganske organizacije in društva, ki jim je bila zaupana najvišja odgovornost – zaščititi svetost življenja.

Življenja vseh tistih bitij, ki nimajo svojega glasu in moči, da se postavijo zase.

V čem je problem?

Tudi zaradi razlogov, o katerih pišem, imajo svetovna veganska združenja v večini primerov težave z abolicionisti oz. z abolicionističnim pristopom do vprašanja pravic živali. Omenjeni pristop zagovarja načelo, ki ne temelji na načinu, kako ravnamo z živalmi, ampak je težava v sami uporabi/zlorabi živali.

Njihov ultimativni cilj je torej v celoti odpraviti uporabo živali, in ne regulirati (tj. uvajati bolj humanega) ravnanja z njimi. Ali – kot ste nemara ugotovili – promovirati postopnega sočutja s prehajanjem iz večjih na manjše zlorabe.

Zaključek – začetek veganstva

Za zaključek prvega dela članka o mitih veganstva naj še enkrat ponovim misel iz uvoda: vsi se lahko brez nadaljnjega in upravičeno opredeljujemo ZA posredne argumente za veganstvo. Okoljski argumenti so izjemno pomembni za vzdržno, trajnostno življenje na planetu Zemlja.

A ZA veganstvo nas prepričajo posledice, ki ga ima veganstvo (na naše zdravje, okolje), ne pa sam vzrok (tj. izkoriščanje in zloraba živali). Pomenljivo je dejstvo, kako pogosto uporabniki interneta v Sloveniji googlajo določene besedne zveze, povezane z veganstvom.

Pravice živali, izkoriščanje živali in trpljenje živali so iskane le do 10-krat na mesec, besedni zvezi zloraba živali in pomoč živalim pa od 10 do 100-krat na mesec. Povsem drugače je z besedno zvezo veganski recepti, ki jo uporabniki v google vpišejo skoraj 3000-krat na mesec. (Za besedno zvezo mučenje živali ni niti podatka).

Lahko se strinjamo, da iskalni rezultati najbrž res ne povedo veliko o sami mentalni krajini iskalcev sočutja. Vseeno pa povedo ravno toliko, da se v tej mentalni krajini lahko spoznamo in preštejemo. Osebno sem prepričan, da bi živali prav vse naše razloge v smer ETIČNEGA prehranjevanja sprejele enako hvaležno.

A »vzgojiti« v ljudeh sočutje do živih bitij bi šele pomenilo neprecenljivo in ultimativno zmago – na vseh ravneh, tj. argumentih ZA, našega obstoja. Danes pa narašča število veganov, ki se občasno prekršijo – za dobre stare čase/užitke – saj sledijo veganstvu ne iz sočutja do živih bitij, pač pa iz sekundarnih »veganskih« razlogov (zdravje, okolje).

Zato je prekršek enkrat ali nekajkrat na mesec/leto zanje zgolj prekršek, saj vse ostale dni v letu sledijo veganski prehrani. Podobno kot se debeluhar, ki je na shujševalni dieti, nekega večera »spozabi« in si odreže velik kos torte. Samo tokrat, si reče.

A do debelosti ga ni pripeljal en grižljaj, pač pa način razmišljanja in delovanja. Enako kot ljudje ob priložnostih pozabimo na sočutje. Samo tokrat, si rečemo. A naša spozaba pomeni za živali razliko med življenjem in trpljenjem (smrtjo), saj USTVARJA povpraševanje po živalskih izdelkih.

Ko pa enkrat dokončno prevlada v človeku tisto pravo, pristno sočutje do vseh živih bitij (tudi do samega sebe), potem hkrati uresničujemo tudi sekundarne razloge ZA.

Ravno zato reduciranje imperativa ultimativne zaščite življenj živali na račun nagovarjanja širšega kroga ljudi (ter večje »sprejemljivosti« sočutja v družbi) ni zadostna pot. Zaveza živalim bi morala biti najvišji smoter veganskih gibanj, poudarjanje in »vzgajanje« sočutnega odnosa do živali (brez postopnega »privajanja« na sočutje, tj. veganstvo) pa sredstvo za doseganje iskrenih sprememb v srcu.

Na valu, na kakršnem jezdi veganstvo v zadnjih letih, to ne bi smel biti čarovniški trik.

Nadaljujte z branjem: mit o veganstvu #2.

VIRI

[1] https://ourworldindata.org/meat-and-seafood-production-consumption#meat-consumption-tends-to-rise-as-we-get-richer

[2] https://ourworldindata.org/meat-and-seafood-production-consumption#seafood-consumption-more-weakly-linked-to-income

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​