3 miti o veganstvu (#2)

Zdravje je še eden od argumentov, zakaj se ljudje odločajo ZA veganstvo. Težava nastane, ko se vegani začnejo prehranjevati s t. i. »vegansko« hrano.
veganstvo extraveganza miti

Eden najbolj branih člankov na Extraveganzi je bil članek z naslovom Veganska hrana ne obstaja. Z razlogom.

Antivegani so bili tako navdušeni nad komunikativnim naslovom, da članka mnogi od njih (kot je to pogosto) najbrž sploh prebrali niso, saj je po njihovem govoril o tem, kar so sami trdili ves čas. Da je veganstvo zgolj modna muha in da je veganska hrana zanič. Ena takšnih je bila moja sošolka iz osnovne šole, ki je članek delila na svojem Facebook zidu rekoč: evo, vam, travožeri, tukaj imate.

Vegani so bili nad člankom nekoliko manj navdušeni. Naslov je vendarle namigoval na to, da ga je napisal bedak. Gotovo je avtor zadrti mesožer, so si najbrž mislili. Z veganstvom pač ni šale. Po začetnem serioznem odzivu so se na koncu s stisnjenimi zobmi strinjali, da veganska hrana res ne obstaja.

Drugi del serije člankov o veganskih mitih, ki je pred vami, je namenjen zdravi veganski prehrani.

Zdravje je namreč še eden od argumentov, zakaj se ljudje odločajo za veganstvo. Že zdrava kmečka logika pritrjuje, da je veganski način prehranjevanja lahko zelo zdrav. S tem se najbrž bolj ali manj strinjamo vsi. Tega se je leta 1944 zavedal že Donald Watson.

Na »naši« strani pa ni le zdrava kmečka logika, temveč tudi njena sestra znanost, saj znanstvene študije dokazujejo izjemno pozitiven vpliv polnovredne, rastlinske hrane na zdravje ljudi.

Težava nastane, ko se vegani začnemo prehranjevati z drugo vrsto »veganske« hrane.

Mit #2 | Z veganstvom do boljšega zdravja

In višje teže. Pred nekaj leti, ko je bil moj prijatelj še vegan (danes žal ni več), ga je njegova punca med glasno debato (da, uganili ste, o veganstvu!) vprašala: »Pa od česa se ti potem sploh rediš, zaboga?!«

Za nekoga nevljudno in brezsrčno se bere očitek njegove punce (t. i. body shaming), a gotovo je v njem več resnice, kot je bilo resnice v argumentu mojega prijatelja, zakaj postati vegan.

Zdravje je bil namreč njegov prvi argument (sočutje do živali ni imelo šanse, saj se je ukvarjal s športnim ribolovom). Kot prepričani vegan je vztrajal dobri dve leti, dokler modne muhe ni obesil na trnek in se odpravil lovit ribe tudi za večerjo.

To je tudi članek o nezdravi, celo škodljivi »veganski« hrani.

Razlika med veganskim in »veganskim« načinom prehranjevanja

Najprej naj razjasnimo terminologijo. Osebno običajno precej raje (pogosteje) uporabljam izraz rastlinsko prehranjevanje. A ker se v javnosti bolj udomačil veganski način prehranjevanja, sem termin bolj ali manj uspešno (p)osvojil tudi sam.

Veganski način prehranjevanja nam ne zagotavlja, da se bomo prehranjevali zdravo. Razen v primeru, da bomo jedli polnovredno hrano.

To pomeni, da žitu (pšenici, ržu, prosi, ajdi, rižu, ovsu, piri, koruzi, ječmenu itn.) med mletjem niso bili odstranjeni kalček in otrobi/ovojnica, saj se tam skrivajo pomembna hranila, ki pa jih v predelanih živilih (bela moka, beli riž, brušeni ječmen/ješprenj itn.) ni. Enako lahko kot škodljivo za naše zdravje smatramo tudi rafinirani sladkor, ki je prisoten v mnogih »veganskih« jedeh in priboljških.

Predelana živila so prehransko veliko manj kakovostna in osiromašena vlaknin, vitaminov, mineralov in proteinov. Od tod tudi lahko izhaja porast novodobnih alergij, saj organizem ni vajen vseh obdelav in potvarjanj hranil. Žita se obdelujejo z namenom izboljšanja okusa, arome in teksture, izboljšanja videza, čvrstosti in barve, z obdelavo pa dosežemo tudi daljšo obstojnost živila.

Polnozrnata žita pa morajo biti predelana (zmleta, zdrobljena) zgolj v tolikšni meri, da obdržijo približno enako količino otrobov, kalčkov ter notranjega dela jedra, kot jih imajo nepredelana semena.

Zdrava polnovredna (rastlinska) prehrana torej vsebuje sveže, ekološko in lokalno pridelano (sezonsko) sadje in zelenjavo, stročnice, polnozrnate žitarice, semena in oreščke. Pika.

Če vegani že vsakodnevno prakticiramo sočutje do vseh živih bitij, zakaj potem mnogi vegani ne prakticirajo še sočutja do samih sebe? Do svojega telesa?

ZDRAVJE bi moralo biti osnovna vrednota vsakega človeka. Samo zdrav človek se lahko bori za višje cilje. In ob tem dojame vso lepoto življenja.

Preberite tudi prvi prispevek serije Miti o veganstvu #1.

Ne le KAJ, ampak tudi KAKO

Ni pa pomembno le, KAJ jemo, temveč tudi KAKO. Najbrž vsaj enkrat na leto (nekateri celo vsak teden ali vsak dan) sogovorniku ponudite izgovor, da nimate časa. Za hranjenje si ga pač morate vzeti.

Hrana namreč ne predstavlja le vira energije, ampak je pomemben gradnik celic našega telesa, je izvor vitalnosti in zdravja.

Zelo pomemben del prehranjevanja je tudi zavedanje. To pomeni, da takrat z mize umaknete telefon in druge pozornost vabeče elemente ter se posvetite hrani. Ne divjajte z mislimi, ne rešujte sveta med kosilom, ustavite se za nekaj trenutkov in jejte z zavedanjem. Naj bodo obroki vaš ritual in vaša hvaležnost telesu.

Zahvalite se za hrano, ki je pred vami, še predno odprete usta. Pripravite svoj organizem na delo, sami pa se prepustite festivalu barv, okusov in arom. Jejte počasi in z užitkom, dobro prežvečite vsak zalogaj, saj s tem pomagate organizmu. Ne prenajedajte se.

Naj prehranjevanje ne bo še ena obveznost, pač pa doživetje in trenutek, ki ga podarite sebi in svojemu telesu v zahvalo.

Laboratorij okusov

Strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnosti vse več hrane prihajalo iz laboratorijev, ki bodo proizvajali umetne nadomestke naravnih živil. Nič kaj slastno, kajne?

(No, spet drugi menijo, da so hrana prihodnosti – žuželke.)

Večina današnjih predpripravljenih izdelkov in procesiranih živil, ki jih ponujajo proizvajalci hrane – in ki jih na svojih blogih z omejenim razumevanjem svojega poslanstva oglašujejo veganski »guruji« –, je nezdravih, saj proizvajalci z dodajanjem aditivov (barvila, sladila, ojačevalci arom, emulgatorji, kisline itn.) preprečijo kvarjenje hrane in podaljšajo obstojnost živila.

Na ta način proizvajalci pocenijo tehnološki postopek in hkrati vplivajo na zaznavne lastnosti, kot so okus, aroma, čvrstost in videz živila.

Z drugimi besedami: proizvajalci nam že danes ponujajo idejo hrane, idejo njenega okusa, barve in vonja, mi, kot potrošniki, pa moramo znati odgovorno oceniti primernost prehranjevanja s tovrstnimi izdelki.

Prihodnost brezmesnega mesa

Vegani že lahko kupujejo »mesne« izdelke, seveda brez vsebnosti mesa, z okusom po mesu. Kaj to pove o njihovi drži in stališčih, presodite sami. Po nekaterih optimističnih napovedih pa v prihodnosti za »mesne« izdelke ne bo treba več vzrejati in ubijati živali, temveč bodo hrano z različnimi biotehnološkimi postopki in procesi ustvarjali v laboratorijih.

Tako bodo, kar proizvajalci hrane počno že danes, ustvarjali ideje o okusu, vonju in videzu hrane ter ljudem ponujali »humane«, alternativne oblike hrane.

Napovedi strokovnjakov močno spominjajo na prizor iz filma 1984, posnetem po istoimenski Orwellovi mojstrovini, kjer Parsons ugotavlja, da v hrani, ki jo strežejo v menzi, ni niti koščka mesa.

»Videti je kot meso, okus ima kot meso, a ni meso. Double plus good!« 

Navajanje dejstev

Prav gotovo ste že opazili, da ljudje za prepričevanje drugih pogosto uporabljajo misli velikih mož in žena iz bližnje in daljne preteklosti. Ali teorije, po možnosti filozofov, ki jim ne gre oporekati. Precej redkeje pa uporabijo (tudi sami v praksi) edini merodajen argument – navajanje dejstev.

Campbellova Kitajska študija, ki jo kot argument ZA veganstvo navajajo tudi tisti, ki jedo procesirano »vegansko« hrano, je v svojem bistvu precej preprosta. Celo tako preprosta, da je praktično nemogoče ne razumeti njenega sporočila.

Večina procesirane, predpripravljene hrane je nezdrave. To bi morali razumeti predvsem tisti, ki svoje otroke prehranjujejo z omenjeno »vegansko« hrano, saj so kot skrbniki neposredno odgovorni za zdravje in vzgojo svojih otrok.

Mahanje s Kitajsko študijo neveganom pred nosom, je pljunek v lastno skledo. In pove več o njihovem (ne)razumevanju veganstva kot zdravega in sočutnega načina življenja kot pa o prehranjevalnih navadah neveganov.

Poslanstvo v ključnih besedah

V Sloveniji smo pravzaprav zelo revni s kvalitetnimi vsebinami in informacijami glede veganskega načina življenja in prehranjevanja. Kvalitetnih blogov, ki bi ozaveščali o zdravi prehrani na rastlinski osnovi in o drugih, z veganstvom povezanih temah, je bore malo.

Kar nekaj posameznikov objavlja veganske recepte, ker je to seveda zelo brano in predvsem googlano. Ali pa piše članke s ključnimi besedami, s tem pa (p)ostajajo prej informatorji kot pa ustvarjalci kvalitetnih vsebin.

Razumljivo, vsak avtor išče svoj prostor pod soncem.

Poslanstvo Extraveganze pa je na drugi strani širše in bolj družbeno angažirano, saj želimo z objavami odstirati prostor pod soncem ne njenim avtorjem, pač pa zatiranim in izkoriščanim živalim. In včasih neprijetnim resnicam. Ali mitom o veganstvu.

Bolj ali manj nam to uspeva.

Nadaljujte z branjem: mit o veganstvu #3.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​