Ljudje običajno verjamemo, da je budnost najpomembnejše in edino stanje zavesti, ki šteje. Kar je po svoje logično, saj je budno stanje poleg globokega spanja in sanjanja edino stanje zavesti, ki ga večina v svojem življenju izkusi. Zato ljudje običajno nejeverno skomignejo z rameni, ko preberejo, da Maharishijeva vedska psihologija uči o sedmih stanjih zavesti. Torej ne o štirih, petih ali šestih, temveč sedmih stanjih zavesti. Kaj to pomeni? Katera so ta stanja zavesti?

Najprej si poglejmo, kaj sploh pomeni stanje zavesti.

Kaj pomeni stanje zavesti?

Stanje zavesti je izraz, ki opredeljuje zavedanje subjekta. Na kakšni ravni je zavedanje subjekta, je odvisno od stanja zavesti. V skladu s stanjem zavesti tudi doživljamo svet. Če smo brezvoljni, lačni in razdraženi, je doživljanje sveta črnogledo in pesimistično. Če smo sveže zaljubljeni, spočiti in uspešni, je doživljanje tega istega sveta barvito, sveže in optimistično.

Stanje zavesti torej določa način, na katerega posameznik vidi svet, na kakšen način dojema in doživlja resničnost in kako se na to resničnost in sebe v njej odziva.

To pa pomeni, da dve osebi isto okoliščino lahko doživljata, in se nanjo odzivata, povsem drugače. V skladu s stanjem zavesti. Prav tako en človek. Na različnih nivojih zavesti bi bila njegov odziv in doživljanje te iste okoliščine lahko povsem drugačna.

Pri tem pa ima veliko vlogo in vpliv tudi človeško telo oz. njegova fiziologija, ki je neposredno soodvisna in povezana s stanjem zavesti. Dr. Tony Nader, nevroznanstvenik in vedski učenjak, pravi, da je zavest temeljna resničnost, ki se manifestira kot človekova fiziologija.

Maharishijeva vedska psihologija uči o sedmih stanjih človeške zavesti, ki vključujejo štiri višja stanja zavesti, ki pa se razlikujejo od treh, nam znanih stanj: budnosti, sanjanja in globokega spanja brez sanj.

Bolj kot sta fiziologija ter živčni sistem prečiščena, in večja kot je koherenca možganov, boljši so temeljni pogoji za izkušanje (naj)finejših ravni (višjih stanj) zavesti. Meditacija in joga asane so izjemno učinkovito sredstvo za urejanje fiziologije in ustvarjanja koherence v telesu. Če se ob tem še ustrezno prehranjujete, dovolj gibate na svežem zraku in tudi sicer živite zdravo, lahko izkušanje najfinejših ravni zavesti – s pomočjo ustreznih meditativnih tehnik – postane vsakodnevna praksa.

Znanstveniki so vse vrste meditacij razvrstili zgolj v 3 kategorije. Preverite, katero meditacijo izbrati, če želimo izkušati najfinejše ravni zavesti!

Pomembno pa je, da izberete pravo meditacijo zase. Katera je prava meditacija? Če želite svojemu telesu ponuditi globok počitek in hkrati izkušati finejše ravni zavesti, potem je to tista meditacija, ki omogoča samodejno transcendenco aktivnosti ali t. i. automatic self-transcending (AST).

Na svetu in v Sloveniji najbolj znana in znanstveno tudi najbolj raziskana in dokazana metoda, je transcendentalna meditacija (TM), ki ima izjemne vplive na zdravje. V stanju transcendentalne zavesti prevladujejo v možganih nizkofrekvenčni alfa valovi (8 Hz). Izkušeni[i] meditanti lahko to stanje, za katerega je značilna globoka umirjenost in sprostitev ter koherenca možganskih valov leve in desne poloble, ohranjajo preko celega dneva.

Katere so torej značilnosti sedmih stanj zavesti po Maharishiju?

Vsako stanje zavesti ima svoje značilnosti, ki jih lahko z objektivnimi kriteriji znanstveno merimo in izmerimo. Značilnosti določenega stanja zavesti raziskovalci merijo z različnimi parametri: možgansko aktivnostjo (EEG), aktivnostjo srca (EKG), upornostjo kože, s porabo kisika, biokemijo krvi ali z drugimi fiziološkimi kazalci.

Zahodna znanost dobro pozna tri glavna stanja zavesti. Ta so budnost, sanjanje in globoko spanje, kjer sanj ni. Iz vedske tradicije pa vemo, da je transcendentalna zavest osrednjega pomena za teorijo o sedmih stanjih zavesti, saj je to osnova, na kateri potekajo vse višje stopnje razvoja.

Maharishijeva vedska psihologija uči o sedmih stanjih človeške zavesti.

Dr. Robert Keith Wallace je v sedemdesetih letih 20. stoletja predlagal, da transcendentalno zavest, zaradi njenih fizioloških značilnostih, imenujemo četrto glavno stanje zavesti. Vsako stanje zavesti ima namreč svoje fiziološke značilnosti (in dojemanje/odzivanje na »resničnost« sveta), zato lahko izkušanje višjih stanj zavesti objektivno merimo (več o raziskavah višjih stanj zavesti).

Teorija in razlaga o sedmih glavnih stanjih zavesti temelji na znanju vedskega modreca in učitelja transcendentalne meditacije Maharishija Mahesh Jogija, ki je iz vedske literature oživil znanje o sedmih stanjih zavesti.

Prehodi med nivoji zavesti niso premočrtni, ampak gre za sočasnost, hkratnost. Lastnosti in koristi določenega stanja zavesti, recimo petega, boste lahko izkušali, ne da bi bilo peto stanje zavesti trajno ohranjeno. Ko pa je neko stanje zavesti trajno ohranjeno, pa je naslednje višje stanje zavesti tudi sočasno že prisotno in ga posameznik lahko izkuša.

Maharishi še pojasnjuje, da se evolucija zavesti pospešuje, čim bližje smo sedmemu stanju zavesti. Zato največ časa potrebujemo za razvoj prvega višjega stanja zavesti, tj. petega stanja zavesti. Evolucija zavesti je naraven pojav, ki se zgodi tudi brez tehnike transcendentalne meditacije. Je pa transcendentalna meditacija tehnika, ki posamezniku omogoča, da pot do višjih stanj zavesti močno pospeši.

Spoznajte prednosti transcendentalne meditacije, ki je znanstveno dokazano najučinkovitejša tehnika za izkušanje višjih stanj zavesti.

Prvo stanje zavesti – globoko spanje

Za prvo stanje zavesti je značilno globoko spanje. To je stanje, v katerem ni sanj (ne-REM faza). Ni zaznave in ni budnosti. Kratica REM pomeni »rapid eye movement«, torej v ne-REM fazi ne prihaja do hitrega premikanje oči.

Ne-REM faza se sicer deli na 4 podfaze, kjer v prvih dveh fazah med drugim prihaja do upočasnitve električne dejavnosti možganov ter umirjanja fizioloških parametrov organizma, v drugih dveh fazah pa že prihaja do pojava velikih možganskih valov.

Drugo stanje zavesti – spanje

Za drugo stanje zavesti je značilno spanje s sanjanjem (REM faza). V tem stanju je budnost delno ohranjena, a smo nezmožni delovanja, kakršen je značilen za stanje budnosti. Prav tako lahko zaznavanje zunanjega sveta, ki je delno ohranjeno, vpliva na nas ali naše sanje.

Tretje stanje zavesti – budnost

Najbolj prepoznano stanje zavesti je stanje budnosti. Gre za stanje, kjer smo aktivni in kjer se zavedamo tako zunanjih kot notranjih pojavov.

Četrto stanje zavesti – transcendentalna zavest (TC)

Četrto stanje zavesti je transcendentalna zavest, ko človek transcendira tudi najfinejšo miselno aktivnost in izkusi stanje mirne notranje budnosti. Gre za izkušnjo čiste zavesti, ki je stanje popolnega notranjega ravnovesja, umirjenosti ter inteligence. Obstaja samo čista zavest. Ni relativnih vsebin niti doživljanja zunanjega sveta. Je stanje, kjer um in čuti povsem potihnejo v popolni budnosti čiste zavesti.

V sanskrtskem jeziku se stanje čiste zavesti imenuje »turiya«, kar preprosto pomeni »četrto«, ker se razlikuje od ostalih treh poimenovanj zavesti. Ponavljajoče se doživljanje transcendentalne zavesti pa je naravna spodbuda za razvijanje višjih stanj zavesti in človeškega razvoja.

Peto stanje zavesti – kozmična zavest (CC)

V petem stanju zavesti je fiziologija tako stabilna in prilagodljiva, da se stres ne more kopičiti. Ko se transcendentalna zavest vsakodnevno izmenjuje z običajnim budnim stanjem, to usposobi živčni sistem do te mere, da je zmožen vzdrževati peto glavno stanje, po Maharishiju opredeljeno kot kozmična zavest.

V kozmični zavesti je čista zavest ohranjena ves čas, medtem ko se prva tri relativna stanja zavesti – budnost, sanjanje in globoko spanje, izmenjujejo. To pomeni, da je posameznik sposoben hkrati vzdrževati notranjo tišino, to nespremenljivo notranjo resničnost, medtem ko razmišlja, je aktiven ali ko se ukvarja z vsakodnevnimi obveznostmi.

Moderna znanost odlično pozna kvalitete in učinke posameznih meditacij. Z elektroencefalogramom (EEG) merijo možganske valove (električno aktivnost različnih predelov možganske skorje) med meditacijo in merijo njene učinke.

Šesto stanje zavesti – razširjena kozmična zavest ali božanska zavest (GC)

Za to šesto stanje zavesti je značilno nenehno izpopolnjevanje zaznavnih in afektivnih procesov, kar ima za posledico sposobnost zavedanja najfinejše ravni subjektivne in objektivne stvarnosti. To je stanje razsvetljenja, v katerem posameznik, ki je trajno zasidran v neomejenosti transcendentalne zavesti, izkusi veliko globlje zavedanje (razumevanje) vseprisotne harmonije in veličine stvarstva.

V šestem stanju zavesti postane zaznavanje objekta celovitejše. To pomeni, da je posameznik sposoben zaznati bolj pretanjene ravni objekta. Lahko bi rekli, da se poveča nasičenost barv, prosojnost, svetloba, zaznava strukture objekta ipd. Prevladujoča (subjektivna) izkušnja šestega stanja zavesti je rast hvaležnosti, predanosti ter ljubezni do življenja in stvarstva.

Sedmo stanje zavesti – zavest enosti ali enotno polje zavesti (UC)

Razsvetljenje je običajno opisano kot ultimativno stanje notranjega miru in izpolnitve, v katerem se posameznikovo zavedanje (jaz) poistoveti z neomejenim enotnim poljem zavesti (Jaz). Lahko bi rekli, da je celotni obstoj posameznika prežet s spoznanjem o enosti, celoten kozmični obstoj pa je spoznan kot Jaz, ki deluje v sebi.

Po Maharishiju smo v sedmem stanju zavesti priča vrhuncu človeškega razvoja – popolnemu razsvetljenju, ki v fiziološkem smislu temelji na optimalnem delovanju možganov in živčnega sistema. Živčni sistem posameznika je sproščen, nič ga ne vznemirja, a vendar je popolnoma buden.

Za konec

Za nekoga, ki pozna in izkuša zgolj prva tri stanja zavesti, je poskus razumevanja višjih stanj zavesti podoben poskusu alpinista, da bi iz vznožja najvišje gore hotel doživeti razgled nad pokrajino, ki mu ga ponuja osvojitev vrha. Na nek zelo omejen način to celo lahko storimo, saj imamo ljudje imenitno sposobnost predstave in opazovanja, a izkusiti čarobnega trenutka, ko z vrha gore uzremo pokrajino pod nami, vseeno ne moremo. Pa brez skrbi. Tudi tisti, ki s pomočjo meditativnih tehnik vsak dan izkušajo transcendentalno zavest, se ne ukvarjajo s tem, kakšno je razsvetljeno življenje, napolnjeno s svetlobo in ultimativnim razumevanjem.

Pomembno je, da uživate v procesu in da storite prvi korak. Opis sedmih stanj zavesti po Maharishijevi vedski psihologiji naj bo zato zgolj uvod v raziskovanje zavesti in korak v neskončne možnosti obstoja.

Korak naprej je vedno najprej korak vase.

Opomba 

[i] Izkušeni v smislu časa, ki ga posvečajo meditaciji.

Viri

David W. Orme-Johnson, Eva Zimmerman, Mark Hawkins, Maharishi’s Vedic psychology: The science of the cosmic psyche, v Asian perspectives on psychology (ur. Henry S. R. Kao in Durganand Sinha), Cross-cultural research and methodology series, Vol. 19, str. 282–308. 1997. https://psycnet.apa.org/record/1997-36359-015.

Charles N. Alexander idr., Higher States of Consciousness in the Vedic Psychology of Maharishi Mahesh Yogi: A Theoretical Introduction and Research Review, Maharishi International University, Fairfield, Iowa, U.S.A. https://www.miu.edu/wp-content/uploads/sites/2/2014/07/
alexander.pdf
. Prenesite PDF.

Michael C. Dillbeck in Charles N. Alexander, Higher States of Consciousness: Maharishi Mahesh Yogi’s Vedic Psychology of Human Development, The Journal of Mind and Behavior, Vol. 10, št. 4 (jesen 1989), str. 307 – 334. https://www.jstor.org/stable/438
53469?seq=1
.

Wallace, R. K. (1970a). The physiological effects of Transcendental Meditation: A proposed fourth major state of consciousness. Doctoral dissertation, Department of Physiology, School of Medicine, University of California at Los Angeles, Los Angeles, CA. In Collected papers, (Vol. 1, str. 93 – 98).

A. P. Kezele, Korak naprej, Center za transcendentalno meditacija Maribor, 1995.

7 levels of consciousness: The path of enlightenment, Transcendental Meditation, https://tmhome.com/books-videos/7-states-of-consciousness-video-interview/.