Adrian P. Kezele | Hej, človek, spravi se meditirat! – ocena knjige

Hej, človek, spravi se meditirat! (Adrian P. Kezele). Avtorju uspe osupljiv »dosežek« – uspe mu hkrati citirati in reciklirati samega sebe.
hej_clovek_spravi_se_meditirat_kezele extraveganza

Knjiga Hej, človek, spravi se meditirat!, je ena najslabših knjig, kar sem jih prebral v zadnjih letih. Znano ime Adrian P. Kezele je v Azrički vzbudilo dovolj zanimanja, da jo je kupila, ne nazadnje je bil 1 evro od izvoda namenjen Zavetišču za živali Prijatelji.

Tudi sam sem se končno veselil branja knjige v slovenskem jeziku. In predvsem branja teme, ki jo vsakodnevno 2-krat na dan neposredno prakticiram že več kot desetletje. Torej temo tudi v praksi relativno dobro poznam.

Kmalu sem odprtih ust diagonalno bral stran za stranjo in se čudil, da je doživela slovenski prevod. Je slovenski bralec res nekritičen duhovni siromak, ki poskusi vse, kar se mu servira pod nos? Kaj torej reči o knjigi s prozaičnim naslovom Hej, človek, spravi se meditirat!?

Adrian P. Kezele je avtor več deset knjig, med katerimi so tudi uspešnice. To je njegova tretja knjiga, ki mi je prišla pod roke. Avtor zna in zmore bolje, to je že dokazal, razlog za izid te knjige pa je lahko zgolj njegovo priznano ime in popolna nekritičnost založbe, ki je omenjeno knjigo izdala.

Ne vem, kaj pametnega reči o pričujoči knjigi.

Več bi nemara lahko povedali kar njeni bralci. Na spletni strani založbe je namreč knjigo do tega trenutka ocenilo 24 bralk/cev, s povprečno oceno 4.8/5. Naj me nekdo uščipne!

Knjige o meditaciji so običajno res knjige o že prebranem in že slišanem, v večini primerov pa se avtorji potrudijo vsaj npr. s svežim pristopom. Avtorju ne moremo očitati pomanjkanja znanja ali strokovnosti, to bi bilo nekorektno, a omenjeni knjigi lahko očitamo marsikaj.

Od popreproščenosti in dolgoveznosti, do neiskrivosti (kaj meditacija vendar ne poživlja človeka?!) in reciklaže. Ja, predvsem reciklaže. Bralec se utaplja v dolgočasju in komaj požira stavke. Knjiga je po vsebinskem obsegu izjemno skromna, format in tisk sta zgolj v funkciji »obogatitve« knjige.

A to še ni vse. Še predno izvemo, kaj je meditacija, avtor nas namreč pušča v negotovosti, nam zadovoljni tečajniki že hitijo razlagati o izjemnem počutju in stanju, ki jih preveva po tem, ko jih je avtor naučil tehnike meditacije. Vmes izvemo še nekaj misli filozofov in krščanskih avtoritet, ki spregovore o meditaciji, čeprav bralci še vedno ne izvemo, kaj je meditacija.

Naslednje presenečenje me je sezulo. Avtor že na 43. strani uspe citirati – samega sebe! Ne glede na mojo osuplost je to lahko tudi svojevrsten uspeh. Šele na 49. strani nas končno razsvetli poglavje z naslovom In končno, kaj je to meditacija?, kjer avtor končno zapiše, kar skriva ves čas.

A sledi novo presenečenje. Avtor nas spet pusti v negotovosti, saj najprej ponovi stavke, ki jih je zapisal že na prvih straneh, torej še enkrat ponovi, kaj ni meditacija. Ker smo od dolgočasja pač že malce butasti.

Še enkrat izvemo, da kontemplacija, koncentracija, vizualizacija in sugestija niso meditacija. Kar je, mimogrede, povedal že v eni izmed svojih prejšnjih knjig. Smo dojeli že prvič, se mi zdi.

Zato pa nam avtor na 50. strani končno razkrije skrivnost. »Meditacija je proces postopnega umirjanja, nato pa prenehanje mentalne aktivnosti.« Avtor torej porabi več kot tretjino knjige, da nam zapiše definicijo, kaj je meditacija!

Če povzamem na kratko: medtem ko avtor piše o »njegovi« Integralni meditaciji, ta sumljivo spominja na neko drugo meditacijo (tako po načinu učenja, učinkih, trajanju in pogostosti izvajanja, znanstvenih izsledkih o učinkih itn), kar je logično, saj je bil avtor v preteklosti učitelj te druge tehnike.

Zakaj in čemu se je na neki točki domislil, da iz znanih temeljev »ustvari svojo« meditacijo, ne vem.

Vem pa, da je knjiga Hej, človek, spravi se meditirat! reciklaža avtorjeve knjige z naslovom Korak naprijed iz leta 1994, v kateri opisuje meditativno tehniko, katere učitelj je bil. Le da je slovensko »verzijo« knjige poenostavil, saj si slovenski bralci očitno zaslužimo enostavne in preproste besede do sreče. In predvsem je v reciklirani verziji knjige »njegovi« tehniki dal čisto novo ime.

Glede na to, da je do trenutka, kot sem uvodoma že omenil, knjigo ocenilo 24 bralk/cev s povprečno oceno 4.8/5, bi lahko rekel le: »Hej, Slovenci, spravite se k sebi!«

Prav vse, kar lahko preberemo v knjigi, deluje kot kopija ali reciklaža nečesa že znanega. V samem uvodu nam avtor tudi prizna, da s knjigo oglašuje samega sebe in »njegovo« meditacijo. S čimer pa najbrž ni nič narobe. Le kot bralci se naučimo zajemati vodo iz izvira.

Kjer voda še ni kalna.

Adrian P. Kezele

Hej, človek, spravi se meditirat!

Knjiga, ki jo lahko mirne vesti preskočite.
ocena 1 od 5

Adrian P. Kezele

Hej, človek, spravi se meditirat!

Knjiga, ki jo lahko mirne vesti preskočite.
ocena 1 od 5

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​