Bart Weetjens: “Še danes so mnogi skeptični glede podgan in njihovih sposobnosti”

Bart Weetjens, belgijski humanitarec, ekskluzivno za Extraveganzo spregovori o svojem delu v Afriki in o tem, kako spreminjati svet na bolje.
Bart Weetjens hero rats extraveganza

Bart Weetjens je zen duhovnik in socialni podjetnik. Je ustanovitelj organizacije APOPO, mednarodne humanitarne organizacije, ki uči podgane (HeroRATs), da bi s svojim izjemnim vohom na minskih poljih pomagale reševati človeška življenja in odkrivati bolezni.

Weetjens je z realizacijo vizije začel uresničevati humanitarne cilje in spreminjati svet na bolje, njegove podgane pa so z izjemnim vohom odkrile preko 100,000 neeksplodiranih min in drugih eksplozivnih teles, očistile preko 20,000,000 m2 zemeljskih površin, ter odkrile skoraj 15,000 bolnikov s tuberkulozo.

Po 12 letih dela v Tanzaniji, se je Weetjens vrnil nazaj v svoje rojstno mesto Antwerpen v Belgiji, kjer živi z ženo in dvema hčerkama.

Gospod Weetjens, vaša organizacija in vi osebno opravljate izjemno humanitarno delo po vsem svetu, še posebej v Afriki. Nam lahko poveste kaj več o organizaciji in njenem delu in ciljih danes?

Preko 50 držav je še vedno okuženih s skritimi protipehotnimi minami in drugimi eksplozivnimi ostanki vojne, ki povzročajo tragične nesreče in ovirajo skupnosti pri uporabi kmetijskih in drugih zemljišč. Medtem pa počasne in nenatančne metode odkrivanja tuberkuloze povzročajo, da je tuberkuloza najbolj smrtonosna nalezljiva bolezen na svetu. 10 milijonov novih ljudi vsako leto zboli za tuberkulozo, 3,6 milijona se jih ne diagnosticira, 1,6 milijona ljudi pa umre zaradi bolezni.

Danes APOPO in HeroRATs pomagata, da svet očistimo protipehotnih min in pri odkrivanju obolelih za tuberkulozo. Očiščeno, varno zemljo vračamo nazaj skupnostim za razvoj in ozdravljamo ljudi pred resnimi boleznimi, da bi lahko spet normalno zaživeli.

Slišal sem, da so se strokovnjaki smejali vaši ideji, da boste s pomočjo podgan iskali protipehotne mine na minskih poljih. A vedeli ste nekaj več: imeli ste izkušnjo iz otroštva, ko ste vzrejali različne glodavce, zato ste poznali njihove sposobnosti in njihov izjemen vohalni čut. Ste imeli takrat veliko nasprotnikov? Je bilo težko slediti in uresničiti vašo vizijo?

Še danes mnogi ljudje ostajajo skeptični glede podgan in njihovih sposobnosti. Ta neverjetna bitja so pogosto deležna nerazumevanja in ljudje se jih bojijo. Dokler jih dejansko ne vidiš v akciji, to res zveni kot nekaj povsem neverjetnega.

Skoraj tri leta prizadevanj in pisanja predlogov je minilo, predno so mi odobrili prvo raziskavo. In če ne bi bilo mojih nekdanjih profesorjev na Univerzi v Antwerpnu, se ideja morda nikoli ne bi realizirala. Zaradi njihove moralne podpore in mrežnih prizadevanj je belgijska vlada končno odobrila financiranje raziskav, kar mi je omogočilo ustanovitev raziskovalne skupine, ki bi zagotovila dokaze, da detekcija min s pomočjo podgan deluje. Naš znanstveni pristop je bil ključnega pomena, da smo skeptike prepričali o potencialu HeroRATs.

Kako izgleda učni proces za podgane (HeroRATs)? Nam lahko opišete procese? Koliko časa je potrebnega? Uporabljate kakšen poseben učni/tehnični pripomoček pri učenju?

Apopove podgane za odkrivanje min so afriške velike podgane (African giant pouched rats), ki jih vzrejamo v ujetništvu. Mlade podgane učimo s pomočjo spodbujanja pozitivnega vedenjskega vzorca, kjer uporabljamo metodo klikerja/nagrajevanja. Živali za vsak pravilno odkriti vonj (bodisi pozitiven vzorec tuberkuloze bodisi eksploziv) prejmejo za nagrado hrano. Tukaj so glavni koraki v procesu vzreje in treninga:

Za parjenje uporabimo tiste podgane, ki so se na terenu izkazale kot najbolj učinkovite pri odkrivanju eksploziva ali tuberkuloze. Občasno z uporabo humanih pasti ujamemo lokalne divje podgane moškega spola in jih parimo z Apopovimi podganami, da zagotovimo raznolikost genskega bazena. Divje podgane po 2 mesecih izpustimo, torej še preden se navadijo. Približno 5 tednov traja, da naše samičke oplodijo, po tem pa jih ločimo, da zaščitimo mladiče. Podganje leglo je običajno med 1 in 5 mladiči, ki ostanejo pri svoji materi tri tedne, preden začnejo z učenjem.

Pri 4 tednih  se s »socializacijo« prične prvi korak v smer učenja za HeroRat. APOPOvi trenerji mlade podgane spoznavajo z okoljem, jih izpostavljajo vidnim dražljajem, zvokom, vonjem in hrupu, vse v upanju, da jih navadijo na okolje, kjer poteka učenje, ter da se navadijo na svoje trenerje.

Ko prestanejo test socializacije, se prične osnovni trening, ki traja približno 5 do 6 tednov. Tukaj mlade podgane prvič slišijo zvok klikerja in prejmejo nagrado, da bi zvok povezale s hrano, ter da bi bile kasneje motivirane za učenje in izvajanje nalog, kot je iskanje ciljnega vonja.

Ko se podgane enkrat naučijo povezati klik z nagrado, sledi učenje, ki se osredotoča na razločevanje med vsakodnevnimi vonji in ciljnim vonjem (gre za vonj eksploziva ali pa vonj pozitivnega vzorca tuberkuloze). Od tu dalje jih razvrstimo v dve skupini – ali so bolj uspešne pri odkrivanju eksploziva ali pa tuberkuloze. Sprva jim predstavimo močan ciljni vonj, ki pa ga sčasoma manjšamo, medtem ko lažne, nadomestne vonje postopoma dodajamo in območje usposabljanja se razširi. Na koncu so podgane sposobne izvohati eksploziv ali tuberkulozo v dejanskih pogojih, torej na terenu. Učni proces traja približno 9 mesecev.

Pri učenju torej uporabljate kliker, ki je, domnevam, enak tistemu, ki ga uporabljajo tudi pri učenju psov. Ali morajo podgane, ko so enkrat na minskem polju, uspešno prestati iste standardne teste kot psi? Kako takšen test izgleda?

Ja, ko podgane enkrat zaključijo proces učenja in ko dosledno izvajajo naloge na minskem polju, so podvržene povsem istim testom (Mednarodni standardi za protiminsko delovanje, IMAS) kot psi, ki odkrivajo eksploziv. Vsaka podgana mora preiskati 400 m2 veliko območje in najti vse mine, skrite na tem območju. Lahko naredi le eno pozitivno napako – kar pomeni, da je zaznala mino, kjer je ni, a vseeno mora zaznati, odkriti prav vse mine.

Želja po pomoči državam v razvoju, da se očisti minska polja, je bil začetni impulz, da ste se znašli v tem poslu. Toda zakaj ste se odločili in vztrajali pri podganah namesto običajnega pristopa, kjer so na minskem polju ljudje s psi? Katere so prednosti uporabe podgan? 

Prvič, podgane so prelahke, da bi sprožile protipehotne mine, zato se lahko prosto gibljejo na sumljivih območjih brez nevarnosti, da sprožijo katero koli od teh smrtonosnih naprav. Podgane imajo tudi veliko logističnih prednosti: lažje je skrbeti za njih in mnogo jih lahko nastanite na relativno majhnem prostoru. Prav tako je cenejše njihovo premeščanje, možno jih je usposobiti hitreje od psov in zahtevajo manj zdravstvene oskrbe.

Afriške velike podgane so avtohtone v tropskem okolju, zaradi česar so bolj odporne proti tropskim boleznim. Podgane se ne navežejo na svoje trenerje na enak način kot psi, kar pomeni, da jih je mogoče med trenerji enostavno premeščati. To omogoča naši organizaciji APOPO najeti ljudi v lokalnem okolju – večina naših uslužbencev prihaja iz držav, kjer imamo operacije. Tako zagotovimo predanim trenerjem zaposlitvene možnosti v domačem okolju, kjer postanejo strokovnjaki za usposabljanje živali.

Vaše podgane HeroRATs danes delujejo tudi na področju medicine, kjer jih uporabljajo za testiranje vzorcev tuberkuloze. Kako se je to zgodilo? Kako ste ugotovili, da bi lahko izvohajo tudi pozitivne vzorce tuberkuloze?

Verjamem, da lahko podgane izvohajo praktično vse, kar lahko povežemo z določenim vonjem. Program odkrivanja tuberkuloze se je začel kot preprost poskus v Tanzaniji, ki je ena izmed 22 držav, v kateri je največ okuženih s tuberkulozo. Leta 2002 je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila na širjenje tuberkuloze, zlasti v Afriki, kjer je že bila pandemija virusa HIV. V tistem času je po svetu vsako leto za tuberkulozo umrlo 2 milijona ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija pa je v naslednjih letih predvidela 400-odstotno povečanje z okužbo, če ni bilo sprejetih ustreznih ukrepov, med katerimi je bila tudi potreba po boljšem diagnostičnem orodju.

V mojem maternem jeziku, nizozemščini, se splošno ime za pljučno tuberkulozo nanaša na katran, katerega vonj oddajajo bolniki v že razviti fazi bolezni. Zato sem pomislil, če lahko ljudje zavohajo bolezen v napredni fazi, zakaj ne bi HeroRATs prepoznale bolezen v precej zgodnejši fazi?

S podporo Nacionalnega programa za tuberkulozo v Tanzaniji smo zbirali vzorce izpljunka, ki se uporabljajo za standardni mikroskopski test, in usposobili skupino podgan na potrjenih pozitivnih vzorcih. Rezultati so bili tako obetavni, da smo vzpostavili operativni raziskovalni program, z našimi podganami pregledali vse operativne vzorce s partnerskih klinik in vrnili rezultate v 24 urah. S tem pristopom smo izboljšali stopnjo odkrivanja primerov za več kot 40 %. To smo ponovili v Mozambiku in Etiopiji, s podobnim uspehom.

Do danes so naše HeroRATs odkrile skoraj 15.000 bolnikov, katerih rezultati prvotnega rutinskega mikroskopskega testa so bili negativni, in to je resnično ključnega pomena, saj prej, ko se primer tuberkuloze odkrije, večje so možnosti za uspešno zdravljenje.

Preberite še: Junaške podgane so pri odkrivanju tuberkuloze 120-krat učinkovitejše od laboratorijskih tehnikov!

Bart Weetjens, to vprašanje vam moram zastaviti. Gotovo poznate abolistični pristop k pravicam živalim. Omenjeni pristop zagovarja tezo, da je vsaka uporaba živali – čeprav domnevno »humana« – moralno neutemeljena. Kakšno je vaše mnenje?

Prav nobenega mnenja nimam o nekogaršnjih prepričanjih. A v primeru nehumanega izkoriščanja živali, na primer v nekaterih industrializiranih prehrambenih proizvodnjah, lahko to stališče povsem razumem in spoštujem. Vseeno pa verjamem, da ko ljudje in živali sodelujejo na spoštljiv način, lahko služijo višjemu cilju in ustvarjajo boljši svet.

Kar je pri našem delu pomembno, ni izkoriščanje živali kot objektov, ampak da jih v celoti obravnavamo kot čuteča bitja. Življenjska doba velikih afriških podgan v divjini je 2 do 3 leta, medtem ko naše podgane dočakajo od 6 do 8 let starosti, nekatere celo več kot 10 let. Prav vsaka izmed teh podgan je obravnavana kot živo bitje, saj je dobrobit teh živali na vrhu naših prioritet. Za njih skrbimo izjemno dobro, deležne so najboljše zdravstvene oskrbe, najboljše in najbolj primerne prehrane, redne rekreacije in spodbud, posebej pa ljubeče pozornosti naših strokovnih sodelavcev.

Morali bi videti, kako navdušeno sledijo svojim trenerjem, ko jim po treningu snamejo povodce. Mar ne bi pobegnile, če bi jim bilo v divjini bolje?

Bart Weetjens, na Extraveganzi smo vam zelo hvaležni, da ste si vzeli čas in z nami delili izkušnje. Vaša odločenost ustvarjati boljši in bolj sočuten svet, je navdihujoča. Vaša predstava o boljšem in bolj pravičnem svetu pa je nekaj, kar dandanes potrebujemo. Še enkrat hvala, želimo vam vse dobro tako zasebno, kot pri projektih v prihodnosti.

Fotografija: Yasuyoshi Chiba.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​