Boštjan Klun: Kreditno (ne)sposobni

Nedavni ukrepi Banke Slovenije o zaostritvi kreditiranja so sprožili burne odzive tako med prebivalstvom kot v delu politike. O smiselnosti ukrepov piše Boštjan Klun.
boštjan klun kolumna extraveganza banka slovenije

Gosti me platforma, kjer si ustanovitelja zagotovo nista prvenstveno predstavljala, da bosta kdaj objavljala jezne misli obupa 40-letnika ob ukrepih Banke Slovenije. A, dragi moji, če premoremo vsaj trohico sočutja, potem preprosto ne smemo odložiti branja, še manj pa ne imeti mnenja in ostati tiho. Če sem v prvi kolumni vzpostavljanje stanja, ko moramo imeti mnenje, obsojal, vas tokrat prosim, da vam ni vseeno. Danes se vzpostavlja stanje, ko vam centralna slovenska banka, ko nam branik slovenske bančne neodvisnosti ne verjame več, da boste zbrali 350 € za poplačilo obroka stanovanjskega kredita, povsem vseeno pa ji je, kje jih boste našli 500 ali več za najemnino ter vas sili k plačevanju nečesa, kar nikoli ne bo vaše, po – pozor! – morda celo še enkrat višji ceni.

Kako simbolno, ukrep stopa v veljavo prvega novembra. Dan, ki mu večino življenja pravim dan mrtvih, zadnja leta pa koga slišim reči, da gre za dan vseh svetih. Za kakšen dan gre v resnici, za generacijo med 30. in 40. letom, pa se bo najbrž izkazalo v nekaj prihajajočih letih. Danes namreč stopajo v veljavo novi minimalni standardi za kreditiranje prebivalstva, ki jih je postavila Banka Slovenije.

Močno upam, da med bralci ni nikogar, ki ne ve, za kakšen ukrep gre, zato nikogar ne bom žalil s povzemanjem vsebine dokumenta in objavljenimi izračuni, se pa že od napovedi novih standardov sprašujem enako – je guverner tisti, ki nam bo uničil sanje o prihodnosti ali mu ne gre poleg magistrske dodati še svetniško titulo.

Banka Slovenije je organ, ki je sklenil, v skrbi za nas, finančno nepismene, ki težko razumemo, da je plačevanje najemnin po višji ceni v primerjavi s stanovanjskim kreditom, dobro za nas. Mi, zatelebljena brezoblična večina, bi morali biti hvaležni, da tam, na Slovenski, v Ljubljani, sedi board modrecev, ki je izračunal, da se preveč izpostavljamo nevarnostim, ko bi radi plačevali obrok za kredit namesto najemnine in, ker smo tako neumni, naj svojo omejenost še drago plačujemo, lahko tudi po višji ceni od mesečne anuitete posojila. Seveda smo tudi tako naivni, da verjamemo, da bo sedanja (in še lepo prihodnje obdobje nedotaknjena) obdavčitev nepremičnin učinkovita spodbuda lastnikom, da bodo motivirani za oddajo in morda celo prodajo kvadratur, ki jih ne potrebujejo ali jih niso kupili iz poslovnih vzgibov.

Z eno samo potezo nas je torej banka slovenije (namenoma pišem z malimi črkami) pahnila iz sorazmerno varnega zavetja bank in stanovanjskih kreditov med čeri in pasti črnega (prostega) trga, ki brez regulatorja in normativov prosto določa višino najemnin ali cene posojenega denarja, če ga bomo sploh lahko kako dobili. Kot preprosto povedano v uvodu, za obrok niste sposobni zbrati, za najemnino nečesa, kar nikoli ne boste mogli kupiti, pa nikogar ne briga, kako boste napraskali skupaj.

Med obtoževanjem Boštjana Vasleta in njegovega boarda pa vseeno ne smemo mimo vprašanja smisla svežnja ukrepov, ki so tako usekali tudi po tistih, ki so do danes upali, da bodo tudi z minimalno plačo nekoč imeli streho na glavo. Dejstvo je, da ukrepi zadevajo tudi potrošniške kredite, s katerimi Slovenci zelo radi kupujemo dobrine, ki jih v resnici ne rabimo, kupujemo kopreno, s katerimi radi zameglimo bedo in predvsem živimo nad svojimi možnostmi.

Kako in zakaj porabljate denar je po ustavi (dokler je legalen) povsem vaša stvar, a vseeno, če preskočim nekaj korakov, kdo je kriv, ko vam rubežnik odpelje avto, za katerega je proizvajalec izračunal, da potrebujete 10.000 evrov mesečne plače, če ga želite brezskrbno voziti in vzdrževati, vi ste si ga pa kupili na leasing, izračunan na dohodek staršev, ker ste sami na minimalni plači? Menite, da bi tak suicidni zadolževalec v trenutku osebnega debakla doživel streznitev ali bi bili krivi Fsi drugi, DTBU ali kak se reče, banka, gotovi, referent_ka na lizingu, tota država, tajkuni, migranti, bavčarji, murglje, janše … (vrst_ni reT in napake določite sami)?

E, vidite, zato ne moremo reči, da je ukrep enoznačen in ne uveljavlja varovalke, ki nas bo neupoštevana prej ali slej pokopala, je pa slab, ker ne loči med »preseravanjem na kredo« in reševanjem problemov eksistence ter minimalne samostojnosti, med katere sodi tudi streha nad glavo.   

Predsednik vlade, Marjan Šarec pravi, da na Banki nimajo stika z ljudmi in da s takimi ukrepi škodijo prebivalcem ter državi, a več od pisma zaskrbljenega in napovedi sestanka zaenkrat ne vidimo.

Upam, da bo druga polovica novembra minila v ustanavljanju fonda nepremičnin, formiranju svežnja finančnih vzvodov ter poroštev, od katerih bodo prav tisti, opisani v kolumni in pisanju predsednika vlade imeli ne največje koristi, temveč minimalno možnost za dostojen štart v svoje življenje.

Mimogrede, medtem ko vam država jemlje možnosti, da bi se ZADOLŽILI za stanovanje, na drugi strani daje poroštvo za tako velike projekte, ki bodo vodeni na tako predvidljivo običajne načine, da nam bi morali zvoniti vsi alarmi, pa ne zaradi bomb na sredo Maribora.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​