Pred dnevi je prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek posvaril, da je drugi val epidemije covida-19 lahko še hujši kot prvi. Za covid-19 je po uradnih statistikah NIJZ do tega trenutka v Sloveniji umrlo 108 oseb, 80 % umrlih pa so bili varovanci domov za ostarele. Spomnimo, v lanskem letu 2019 je za navadno gripo pri nas umrlo 160 oseb. Milan Krek je v slogu velikih modrecev dopustil možnost, da »morda, z zelo majhno verjetnostjo, drugega vala [epidemije] celo ne bo«.

Za sezonsko gripo vsako leto na svetu umre do 650 000 ljudi, do tega trenutka pa je število smrtnih žrtev zaradi covid-19 362 000.

Medtem ko so osrednji slovenski mediji povzemali Krekovo svarilo o morebitnem drugem valu, se prav noben od njih ne ukvarja s tem, kako v prihajajočih mesecih do morebitnega drugega vala epidemije, dvigniti imunski sistem prebivalstva. Predvsem tistih, najranljivejših skupin (starejših, kroničnih bolnikov s pridruženimi boleznimi). Glede na paniko, ki so jo v času epidemije osrednji mediji sejali med Slovenci, je to presenetljivo. Ali pa tudi ne.

V članku Kako omejiti izbruhe pandemij v prihodnosti? boste našli povezave do znanstvenih raziskav, poročila Svetovne zdravstvene organizacije ter druge ugotovitve, kako množična zloraba živali v temelju vpliva na naše zdravje in zakaj vznikajo virusi in pandemije.

Do morebitnega drugega vala nas po zagotovilih strokovnjakov ločijo še polni 4 meseci (v jeseni). Ali pa nas že naslednji mesec preseneti epidemija. Odvisno, katerega strokovnjaka vprašate za mnenje. Nevšečnosti, kot je nepredvidljivi virus, je seveda izjemno težko določiti jasno časovnico in potek. Ne glede na to, pa osrednji mediji in strokovnjaki, ki jih novinarji povabijo pred mikrofon, ne kričijo na ves glas o nujnosti preventive, torej kako in na kakšen način dvigniti imunski sistem, da se bomo vsi kot družba, predvsem pa tisti najranljivejši posamezniki, uspešno zaščitili pred smrtnosnim virusom.

Kje so strokovnjaki, ki bi dan za dnem namesto strahu »sejali priporočila in nasvete«, kako dvigniti imunski sistem organizma? Kje so zaskrbljeni zdravniki, ki so v času epidemije pisali pisma uredništvom, da bi nas podučili, kako dejansko izboljšati obrambni sistem posameznika? Kje so mediji, ki v teh dneh poročajo o preletu vojaških letal v čast zmage nad koronavirusom, namesto da bi – če je virus res tako smrtno nevaren – odgovorno in vztrajno pisali o nujnosti zdravega načina življenja ter ukrepih za boljšo imunsko odpornost?

Gotovo bi bil zelo koristen tudi kakšen članek o tem, da se je potrebno več gibati v naravi, ker narava ima zdraviteljsko moč in blagodejno vpliva na zdravje. Vse, kar v zadnjem času izvemo iz medijev o naravi, so protesti zoper sporni amandma na Zakon o ohranjanju narave (ZON). 

Kje je minister za zdravje Tomaž Gantar, ki bi kot zdravnik in minister povedal, da je v teh časih še posebej pomembno, da uživamo zdravo, polnovredno in ekološko hrano, polno vitaminov in mineralov, ki je odlična popotnica za zdrav organizem? Namesto tega se minister, po njegovih besedah, pripravlja na še boljši odziv in ukrepanje ob morebitnem izbruhu novega vala.

Zakaj nihče ne piše o tem, da je znanstveno dokazano, da tudi meditacija in joga izboljšata imunski sistem posameznika in da blagodejno vplivata na blaženje poteka kroničnih bolezni? Zakaj ne beremo o tem, kako izboljšati imunski sistem na naraven način, namesto da beremo izjave ministra za zdravje o tem, da cepiva in zdravila proti virusu (še) ni? Zakaj bi posegali po kurativi (zdravilu), če lahko preventivno izboljšamo svoje zdravje in imunski sistem?

Železna pravila, ki jih zdravstvene institucije in službe priporočajo vedno, ko se znajdemo v pomembnih situacijah. Preberite članek Kako preživeti v udobju svojega doma.

Dr. Bojana Beović je za Delo izjavila, da se je treba nevarnosti virusa zavedati vsak trenutek in ga zatreti v kali: »To pomeni, da se moramo še vedno vesti zaščitno do sebe in drugih ter ob kakršnih koli bolezenskih znakih, ki nakazujejo na novi koronavirus, takoj poklicati zdravnika.« To je vse, kar je vodja strokovne posvetovalne skupine na ministrstvu za zdravje sporočila bralcem v teh junijskih, postkoronskih časih.

Na ponedeljkovi novinarski konferenci (1. 6. 2020) pa je Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), deloval povsem neprepričljivo glede uveljavljanja in spoštovanja preventivnih ukrepov. Po poročanju Dnevnika, so sklepni del tiskovne konference zaznamovali prav nejasni odgovori direktorja NIJZ na novinarska vprašanja, v katerih primerih je masko po preklicu epidemije še nujno uporabljati.

Po nejasnih odgovorih direktorja NIJZ, mu je na pomoč priskočil Jelko Kacin, uradni vladni govorec, ki je povedal, da naj »ljudje s seboj vselej nosijo masko, da si jo nadanejo, če tako zahtevajo varnostniki«. Tako, zdaj vemo. Varnostnik je zadnja instanca, ki pove, kako ravnati v boju z virusom v primeru, da maske nimamo ali če je nočemo nositi. Če nam varnostnik v trgovini ali lokalu ne bo dovolil vstopa, še pravi Jelko Kacin, se preprosto odpravimo v “drug lokal ali trgovino”. (sic!)

Minister za zdravje pa je na isti tiskovni konferenci glede (ne)uporabe zaščitnih mask povedal, da velja spoštovati pravilo, da je med osebami v zaprtih prostorih razdalja 1,5 metra. Če pa je gneča tolikšna, da razdalje ni mogoče vzdrževati, potem je zaradi sebe in ostalih uporaba zaščitne maske smiselna. Torej ne zahtevana, ampak smiselna. Če vas seveda na vhodu varnostnik le spusti v trgovino ali lokal brez maske. Ali celo brez šala, ki ne ponuja – kot vemo vsi – ustrezne zaščite.

Tako nekako nam v teh prvih poletnih dneh stroka sporoča, da morebitni drugi val prihaja, ali pa tudi ne. Masko je potrebno nositi, ali pa ne.

Lahko razmišljamo, ali pa tudi ne.

Viri

Byeongsang Oh, Kyung Ju Lee, Chris Zaslawski idr., Health and well-being benefits of spending time in forests: systematic review, Environmental Health and Preventive Medicine, 18. oktober 2017, https://environhealthprevmed.
biomedcentral.com/articles/10.1186/
s12199-017-0677-9
.

Alyson Rossa, Erika Friedmann, Margaret Bevans idr., National survey of yoga practitioners: Mental and physical health benefits, Complementary Therapies in Medicine, Vol. 21, št. 4, avgust 2013, str. 313 – 323. https://www.sciencedirect.com/
science/article/abs/pii/
S0965229913000630
.

Brigite Ferlič Žgajnar in Primož Zrnec, Prvi val je za nami, negotovost pred nami, Delo, 1. junij 2020, dosegljivo na https://www.delo.si/novice/slovenija/
prvi-val-je-za-nami-negotovost-pred-nami-314262.html
.

Krek za STA: Miselnost, da je epidemije konec, je lažna, STA, 30. maj 2020, dosegljivo na https://www.sta.si/2769985/krek-za-sta-miselnost-da-je-epidemije-konec-je-lazna.

Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19), NIJZ, 1. junij 2020, dosegljivo na https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19.

#video Tiskovno konferenco zaznamovali nejasni odgovori direktorja NIJZ dr. Milana Kreka, Dnevnik, 1. junij 2020, dosegljivo na https://www.dnevnik.si/1042930805/
slovenija/video-tiskovno-konferenco-zaznamovali-nejasni-odgovori-direktorja-nijz-dr-milana-kreka
.

Number of novel coronavirus (COVID-19) deaths worldwide as of May 29, 2020, by country, Statista, pridobljeno 1. junija 2020, https://www.statista.com/statistics/
1093256/novel-coronavirus-2019ncov-deaths-worldwide-by-country/.

Flu Kills 646,000 People Worldwide Each Year: Study, Medicine Net, pridobljeno 1. junija 2020, https://www.medicinenet.com/script/
main/art.asp?articlekey=208914
.