Zagotovo je bil vsak med nami že priča prizoru, ko je starš nemirnega otroka skušal umiriti z elektronsko napravo. Bodisi mu je v roke potisnil telefon z igricami, bodisi je njegovo pozornost zamotil z večjo tablico, kjer je lahko otrok v visoki ločljivosti gledal risanke. Novejše študije pa kažejo, da imajo predšolski otroci, ki več časa preživijo pred elektronskimi zasloni, nižjo strukturno integriteto bele materije v predelih možganov, ki podpirajo jezik in druge razvijajoče se veščine opismenjevanja.

Te veščine pa vključujejo tudi figurativni jezik (metaforika) in eksekutivne funkcije, kar vključuje procese mentalne kontrole in samonadzora. Kaj to pomeni? To pomeni, da se bodo ti otroci lahko slabše odrezali pri načrtovanju in reševanju problemov, bodo manj motivirani, imeli bodo manjše samozavedanje, bolj bodo impulzivni, slabše se bodo jezikovno izražali, imeli slabši delovni spomin, manj samonadzora ipd.

Po ugotovitvah raziskovalcev ima pretirano izpostavljanje predšolskih otrok elektronskim zaslonom lahko trajen vpliv na njihovo zdravje ali celo škodi možganskemu razvoju. Na kratek rok boste svoje otroke res pomirili in umirili, na dolgi rok pa bo izpostavljenost elektronskim zaslonom, predvsem najmlajšim otrokom, škodovala.

Priporočena uporaba elektronskih naprav pri otrocih in mladostnikih

Jasno je, da prihodnost prinaša delovna mesta in življenjske okoliščine, kjer bomo ljudje vse bolj digitalno povezani in zrli v takšne in drugačne ekrane in naprave. Elektronske naprave in vsebine niso nekaj slabega. Če jih znamo premišljeno uporabljati, vsebine pa pametno filtrirati, nam ponujajo neskončen vir znanja, kreativnosti in (kariernih in prostočasnih) možnosti in priložnosti.

Spoznajte 5 najpomembnejših vidikov v razvoju otroka, ki predstavljajo dober temelj za zdrav razvoj vašega otroka.

Predvsem pri najmlajših pa je treba biti pri doziranju elektronskih vsebin previden, pravijo strokovnjaki. Ameriško združenje pediatrov (American Academy of Pediatrics – AAP) prav zato staršem priporoča[i]:

  • da otroke, mlajše od 24 mesecev, ne izpostavljajo elektronskim napravam, razen tistih naprav, ki omogočajo video klepet.
  • naj otrokom, starim od 18 do 24 mesecev, če jih želijo uvesti v svet digitalnih medijev, izberejo kakovostne vsebine in programe. Predvsem pa naj si jih ogledajo skupaj z njimi, da jim pomagajo razumeti vsebine.
  • da predšolskim otrokom med 2. in 5. letom omejijo uporabo naprav na 1 uro na dan visokokakovostnih vsebin. Starši bi morali skupaj z otroki gledati vsebine, da bi jih ti lažje razumeli in umestili v svet okoli sebe.
  • da otrokom nad 6 let dosledno omejujejo čas, ki ga otroci porabijo za spremljanje različnih digitalnih vsebin preko telefona, računalnika, tablice, televizije …

Otroška in najstniška leta pa prinašata drugačne pasti, v katere se naši otroci lahko ujamejo. Tisti otroci in mladostniki, ki največ časa preživijo na družbenih omrežjih, ki svoje socialno življenje gradijo v digitalnem svetu, se mnogo lažje izpovejo neznanim ljudem na internetu, kot pa lastnim staršem ali prijateljem v živo. Kar je pogosto nevarno, saj je na drugi strani digitalnega sveta lahko posameznik, ki bo stisko otroka znal izkoristiti.

Povprečen slovenski otrok pred zasloni preživi 55 ur na teden.

Zaradi pretirane uporabe socialnih omrežij pa otroci in mladostniki izgubljajo socialno mrežo, ki jim lahko pomaga pri osebnih težavah, koristi pri kariernih možnostih ali pa jim je v pomoč pri grajenju kvalitetnih medosebnih odnosov. Ne nazadnje, osebne vezi stkane v resničnem življenju so (dolgo)trajne in v veliko uteho v življenju.

Spora, s katerim je mladi človek soočen na šoli ali delovnem mestu, ne moreš kar izbrisati s pritiskom na tipko delete, kot da se ni zgodil. Zato je za grajenje močne človekove osebnosti potrebno znati izstopiti iz navideznega elektronskega življenja in se spoprijeti s težavami in izzivi v realnem svetu.

Nasveti za premišljeno rabo digitalnih vsebin

Po besedah Mihe Kramlija, terapevta in vodje Centra za zdravljenje zasvojenosti v zdravstvenem domu Nova Gorica, povprečen slovenski otrok pred zasloni preživi skoraj 55 ur tedensko. To pomeni skoraj 8 ur vsak dan, vse dni v tednu!

Prav zato je zelo pomembno, da vsaj v času, ko smo starši doma skupaj z otroci in najstniki, ta čas preživimo kvalitetno, v medsebojnem druženju, namesto vsak k sebi na svojih omrežjih in platformah, telefonih in/ali računalnikih. Zaradi razvoja tehnologije in fantastičnih možnosti, ki jih ponuja pri učenju, vse več izobraževanj poteka na elektronskih napravah, zato je dobrodošlo, da se vsaj doma – ko opravimo vse obveznosti – odklopimo in uživamo v družbi najdražjih.

Ni enega priporočila, kako naj družine postavijo pravila glede uporabe elektronskih naprav doma, saj so službene, šolske, družinske, prostočasne in druge aktivnosti lastne vsaki družini. Pametna družina bo vedno našla pravo rešitev, vključujoč vse člane družine in njihovo dobrobit.

Preverite priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, koliko gibanja in spanja potrebujejo otroci do 5. leta starosti.

Zagotovo pa je najpomembneje, da se starši in otroci ali mladostniki zavedajo pomembnosti doslednega upoštevanja dogovorov. Starši naj bodo zgled in naj ne kršijo pravil, ki so jih, skupaj z otroci, postavili sami. Pravila naj bodo jasna. Denimo, skupno kosilo ni čas za pregledovanje sporočil na družbenih omrežjih, ampak je čas za hranjenje in prijeten družinski pomenek. V spalnicah je prepovedana uporaba telefona ali tablice, saj je prostor namenjen počitku.

Pogovarjajte se in poslušajte en drugega. Pomemben napotek staršem ali skrbnikom je tudi ta, naj šolarjem ali najstnikom ne dovolijo, da jim pretirana uporaba elektronskih naprav, in z njimi povezanih vsebin, izpodriva druge pomembne dejavnosti, ki dvigujejo kvaliteto življenja (kakovostno spanje, redna vadba, prosti čas brez uporabe »gadgetov«, druženje s prijatelji ali družino …).

Elektronske naprave zahtevajo pozornost in večinoma fizično sedečega posameznika. Kot že rečeno, se lahko tudi v prihodnosti nadejamo novih, danes še neobstoječih delovnih mest in poklicev, ki bodo imeli podobne lastnosti in vpliv na človeka.

Zato je še toliko bolj pomembno ohranjati telo in um v dobri psihofizični kondiciji, predvsem z rednim gibanjem in preživljanjem časa v naravi, pa tudi z vedoželjnostjo in raziskovanjem, ki človeka ohranjata mentalno zdravega in živega ter pripravljenega na vsakovrstne izzive.

Viri

John S. Hutton, Jonathan Dudley, Tzipi Horowitz-Kraus idr., Associations Between Screen-Based Media Use and Brain White Matter Integrity in Preschool-Aged Children, JAMA Pediatrics, Vol. 174, št. 1. Objavljeno 4. novembra 2019, dosegljivo na https://jamanetwork.com/journals/
jamapediatrics/fullarticle/2754101
. Prenesite PDF.

Mateja Brežan, Veronika Gnezda, Povprečen slovenski otrok pred zasloni preživi skoraj 55 ur tedensko, RTV SLO, Val 202, 6. april 2020. Dosegljivo na https://val202.rtvslo.si/2020/03/
botrstvo-208/
.

Opombe

[i] Mary Alvord, Digital guidelines: Promoting healthy technology use for children, American Psychological Association, 12. december 2019. Dosegljivo na https://www.apa.org/topics/
healthy-technology-use-children
.