Frans de Waal | Are we smart enough to know how smart animals are? – ocena knjige

Are we smart enough to know how smart animals are? (Frans de Waal). Bomo nekoč morda le doumeli, kako osupljivo bogat notranji svet premorejo živali?
Are we smart enough to know how smart animals are Frans de Waal extraveganza ocena knjige

Knjiga nizozemsko-ameriškega biologa (natančneje primatologa) Fransa de Waala je še eno delo s področja etologije, ki vam ga predstavljam v knjižnem sprehodu.

Avtor, ki že skoraj 40 let živi v ZDA, kjer je ustvaril impozantno kariero, se ima, kot sam pravi, v prvi vrsti za znanstvenika, šele nato za avtorja knjižnih uspešnic. De Waal je najbolj znan po svojem delu o vedenju in socialni inteligenci primatov. Vse od svoje prve knjige z naslovom Chimpanzee Politics, ki je pritegnila veliko mednarodne pozornosti, v svojih delih vleče vzporednice med človeškim vedenjem in vedenjem primatov – od agresije do morale in kulture.

Že na začetku knjige nam avtor pripoveduje o poskusih, ki so se končali nezadostno, saj je merjenje kognicije in inteligence [1] pri živalih sila nezanesljivo, če jih presojamo s človeškimi merili. Ali drugače, ugotavljanje praktičnih sposobnosti in iznajdljivosti določenih živalskih vrst je bilo treba s ponovnimi poskusi ponoviti (jih prilagoditi), da so lahko živali (npr. zaradi anatomskih razlik z drugimi, sorodnimi vrstami) sploh imele možnost opraviti poskus. Splošno bi lahko rekli, da je kognicija živalskih vrst toliko dobra, kolikor mora biti, da lahko v svojem okolju preživi.

Avtor nas s praktičnimi primeri in svojimi izkušnjami uči, da ni nikakršne potrebe po tem, da bi življenje živali (njihova čustva, inteligenco, kognicijo) presojali ali ocenjevali skozi oči človeka. Nekatere živali premorejo sposobnosti (npr. delfini in netopirji eholokacijo), ki jih človek ne, in ravno v tem je čar evolucije in prilagoditev posameznih vrst na okolje. Bogastvo raznovrstnosti je tisto, kar bi morali slaviti, in ne v razlikovanju stopenj razvoja poveličevati večvrednosti človeka.

V knjigi je tudi kratko, a pomembno poglavje Tale of two schools, kjer avtor opiše razvoj obeh pristopov (behaviorizma in etologije) k preučevanju sveta živali. Oba namreč preučujeta vedenje živali, a se razlikujeta v načinu, kako gledata na vzroke vedenja. Medtem ko behavioristi verjamejo, da se živali vedenja v veliki meri naučijo (zato oblikujejo eksperimente, kako okolje vpliva na njihovo vedenje), pa etologi verjamejo, da je vedenje živali prirojeno ali nagonsko, zato živali opazujejo v naravi, da bi ga preučili. Prav iz osredotočanja behavioristov na zunanje okoliščine je nastala kratka šala, ko po ljubljenju dveh behavioristov eden reče: »Mislim, da je bilo tole zate izjemno. Kaj pa zame?«

Ob prebiranju literature s področja etologije sem neredko presenečen, kako malo raziskovalcev premore samokritiko tudi do svojega delovanja. Medtem ko poudarjajo, kako pomembno je prizna(va)ti živalim (kognitivne, čustvene idr.) sposobnosti in lastnosti, pa na drugi strani mnogi od njih dan za dnem, leto za letom preučujejo te iste živali v improviziranih, »naravnih« okoljih (beri v ujetništvu), kjer testirajo njihove sposobnosti, da bi zadovoljili naše dvome o njih. S tem pa jim tudi jemljejo tisto, kar jim v osnovi »priznavajo«. V smislu: vemo, da ste razmišljujoči in čuteči subjekti, ampak moramo dokazati, koliko ste zares razmišljujoči in čuteči po naših kriterijih. In z mnogimi testnimi subjekti v primeru de Waalovih raziskav ni nič drugače, čeprav jim avtor ves čas priznava omenjene sposobnosti in lastnosti. (Seveda pa so med inštituti, ki preučujejo živali, velike razlike v odnosu do živali in načinu obravnave živali, kar v knjigi prizna tudi avtor.)

Preberite tudi prispevek o živalih v živalskih vrtovih: Maksimus in Čaja v živalskem vrtu Ljubljana.

Morajo človeku podobne opice svoje sposobnosti res dokazovati na ekranih, občutljivih na dotik, da bomo ljudje končno dojeli, da je v njih življenje, ki najbrž hrepeni po čem drugem kot nenehnem dokazovanju, kaj njihova vrsta zmore v očeh človeka? Zelo pogosto se namreč dognanja omenjenih preučevanj zreducirajo na to, kaj in koliko zmorejo živali v naših očeh. Jane Goodall je, za primerjavo, svoje subjekte (šimpanze) preučevala v divjini, v njihovem naravnem okolju v gozdovih Gombe, v današnji Tanzaniji.

Vseeno knjigo toplo priporočam v branje predvsem tistim, ki jih zanima de Waalovo delo na področju preučevanja primatov, manj pa tistim, ki pričakujejo lahkotno branje ali moralko s smernicami in pravili, kako je prav, da z živalmi ravnamo. De Waal z bralci deli izkušnje in ugotovitve, ki se ne nanašajo zgolj na dognanja na področju preučevanja primatov.

Čeprav boste lahko v kritiških ocenah prebrali, da de Waal postavi v svojem delu človeštvo na pravo mesto, torej da mu na nek način odvzema primat »vodilne živalske vrste«, pa prav dejstvo, da znanstveniki udomačujejo divje živali zato, da jih lahko v ujetništvu, v »naravnem« okolju desetletja preučujejo in merijo njihove sposobnosti, neobhodno dokazuje, na kakšen način še vedno dojemamo svet.

Morda bomo nekoč le doumeli, kako osupljivo bogat notranji svet prebiva v živalskih vrstah. In jim morda le priznali pravice.

Opombe

[1] Kognicija je miselna dejavnost (višji miselni proces), ki sprejema in procesira čutne informacije (preko razmišljanja, presojanja, predstavljanja, zaznavanja itn.) iz okolja v neko znanje (vedenje) o okolju. Medtem ko se izraz kognicija nanaša predvsem na proces izvajanja te dejavnosti, se inteligenca nanaša bolj na sposobnost opraviti to dejavnost čim bolj uspešno.

Frans de Waal

Are we smart enough to know how smart animals are?

Knjiga za vse, ki jih zanimajo dognanja na področju preučevanja primatov.
ocena 4 od 5
Najugodnejša ponudba knjige + brezplačna dostava:

Frans de Waal

Are we smart enough to know how smart animals are?

Knjiga za vse, ki jih zanimajo dognanja na področju preučevanja primatov.
ocena 4 od 5
Najugodnejša ponudba knjige + brezplačna dostava:

Objava vsebuje partnerske povezave. Z nakupom preko njih prejme portal nekaj fičnikov provizije. Vi ne plačate za izdelek ali storitev nič več, kot bi sicer, z nakupom prek povezav v objavi pa podprete portal.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​