Kako do prihodnosti brez kletk?

»Evropo je treba osvoboditi kletk,« pravi v svoji prvi kolumni za Extraveganzo dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, ki je podprl državljansko pobudo Končajmo dobo kletk.

V začetku meseca smo obeležili Svetovni dan živali, ko so vsakoletni pozivi k spoštovanju dobrobiti živali deležni še posebne pozornosti v javnem diskurzu. A to ni tema le za 4. oktober, ki so ga Združeni narodi določili za dan posvečen živalim, temveč za vse dni v letu.

Spoštovanje narave in živali ter skrb za njihovo dobrobit sta namreč nujna ne le z vidika etosa, ampak tudi za obstanek prihodnjih generacij in celotnega planeta. In tega se vse premalo zavedamo. Na to kot poslanec Zelenih vztrajno opozarjam tudi v Evropskem parlamentu.

V tem mandatu nas je pretreslo že kar nekaj odmevnih problematik, od mučenja cirkuških živali in slabih razmer v cirkusih, preizkusov na živalih, trgovanja s slonovino, slabih pogojev med prevažanjem živali do trgovine z izdelki iz tjulnjev. Še zdaleč ne gre za minorne teme, kot bi jih nekateri želeli na hitro odpraviti.

Naš odnos do ranljivih, tudi do živali, kaže na to, kdo v resnici smo, ali imamo kot družba vest ali pa nas je neprestano pehanje le za lastnim užitkom pripeljalo do okrutnosti, ki se je niti ne sramujemo več. Prepričan sem, da se razvitost družbe meri tudi po njenem odnosu do živali.

Po letih prizadevanj si je v septembru svoj prostor na agendi izborila tudi skrb zbujajoča problematika reje živali v kletkah, ki razkriva krut obraz sodobne masovne živinoreje. Skoraj tretjina celotne kopne površine sveta je namenjena gojenju hrane za rejne živali, zato grozovita statistika o milijardah živali po svetu, ki vsakodnevno trpijo v nemogočih razmerah, ni presenečenje. »Morda mislite, da živite na planetu, vendar v resnici živite na gigantski kmetiji, ki jo občasno prekinjajo mesta, gozdovi in oceani,« so zapisali pred leti v reviji Time in s tem slikovito ponazorili razsežnosti sodobne živinoreje in njenih posledic.

Da masovna živinoreja predstavlja enega največjih onesnaževalcev okolja, je znano. Vse premalo pa se govori o tem, kaj to pomeni za živali. Samo v Evropi na stotine milijonov rejnih živali preživi v kletki celo življenje, v nehumanih in krutih pogojih, ki ne nudijo niti minimalnih standardov za dobro počutje. Nekateri govorijo celo o koncentracijskih taboriščih živilske industrije. Pomislimo samo na kruto baterijsko rejo kokoši, kjer se na kvadratnem metru drenja kar 13 kokošk. Potem so tukaj še svinje, zajci, telički, race in gosi, ki prav tako celo svoje življenje preživijo v kletkah in v nikakršnih pogojih.

V kletkah doživljajo živali skrajne frustracije, so zelo omejene v gibanju in nimajo nobenih možnosti, da bi se vedle v skladu s svojo naravo. In nenazadnje, živali so čuteča bitja, ki ravno tako kot ljudje občutijo veselje, a tudi žalost, bolečino, vročino, mraz, stres … Kakšno grozo jim povzročamo z našim surovim ravnanjem, si lahko le predstavljamo.

In ravno iz zgroženosti nad razsežnostjo in krutostjo takšnega surovega ravnanja je nastala izjemno srčna evropska državljanska pobuda Končajmo dobo kletk, ki si prizadeva, da se trpljenje, ki ga živali doživljajo v kletkah, konča enkrat za vselej. Evropo je treba osvoboditi kletk, opozarjajo predlagatelji in pozivajo k prepovedi reje živali v kletkah.

extraveganza soltes odprava kletk
dr. Šoltes v prizadevanju za odpravo kletk

Gre za zgodovinsko pomemben trenutek, saj se je prvič več kot 100 organizacij s področja dobrobiti živali in okoljevarstva združilo s ciljem, da se enkrat za vselej v Evropi izboljšajo pogoji za rejne živali. Odprava takšnega barbarskega načina kmetovanja, ki se je izkazal za škodljivega tako za počutje živali, zdravje ljudi, okolje, pa tudi za majhne kmete, bi pomenil velik korak naprej, zato sem tudi sam v Bruslju z veseljem podprl prizadevanja organizatorjev.

Naj pojasnim, da ne gre za navadno peticijo, temveč za uradno evropsko državljansko pobudo, ki je neke vrste oblika neposredne demokracije, ki je na voljo evropskim državljanom, ki lahko z milijon podpisi iz najmanj četrtine držav članic EU od Evropske komisije zahtevajo, da oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti.

Pobuda je do tega trenutka zbrala že čez 100.000 podpisov, če nam jim uspe zbrati milijon, bo dosegla glas tistih, ki v Evropski komisiji odločajo, in od njih zahtevala, da prepovedo rejo živali v kletkah.

S tem bi podali odločno zaušnico okrutnim načelom, na katerih industrijsko kmetovanje temelji že dolga desetletja. Sedaj imamo priložnost, da živalim ustvarimo pogoje, v katerih bodo lahko brezskrbno živele, prihodnjim generacijam pa vrnemo okolje, ki ne bo služilo zgolj interesom prehranskih korporacij. Zavzemimo se za prihodnost brez kletk!

Evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk lahko podpišete tukaj.

Avtor se odpoveduje honorarju, zato smo na Extraveganzi del honorarja nakazali Zavodu za zaščito rejnih živali Koki.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

2
Sodelujte in napišite svoj komentar.

najnovejši najstarejši z največ glasovi

Hvala za to pobudo! Človeštvo se je tako razbohotilo, da ogroža samo sebe, živali, rastline in kar cel planet! Večini je pomemben le lasten užitek in materialno blagostanje, tudi, če vse okrog njih trpi in propada! Zato je še bolj hvalevredno, da nekaterim posameznikom kot gospodu Šoltesu ni vseeno in želijo, ta negativen trend obrniti na bolje!

Res je, gospa Jožica. Dobrodošli na Extraveganzi!

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.