Jure Poglajen: Vsi smo prebivalci istega planeta

Preberite si izkušnjo slovenskega zobozdravnika in humanitarca, ki je v namestitvenem centru Moria na grškem otoku Lezbos oskrboval begunce.
jure poglajen el dentista extraveganza

Konec aprila sem obiskal begunski namestitveni center Moria na grškem otoku Lezbos. Četrtič. Tokrat s svojo teto Jano. Tisto, ki je kriva, da sem postal v najstniških letih navdušen nad zobozdravstvom. Skupaj s še tremi prevajalkami in zobnimi asistentkami smo za 14 dni sestavljali zobozdravniški tim v Morii.

Delo je potekalo v zobozdravniški ordinaciji, kar pomeni v kontejnerju, ki ima polpregradno steno z dvema zobozdravniškima stoloma. Vse skupaj precej drugače, kot sem vajen v svoji službi. Precej improvizirano, vendar v razmerah, kakršne vladajo v centru, kljub temu zelo dobro urejeno. Seveda so stvari, ki bi se jih dalo ali celo moralo izboljšati, vendar  smo nujne primere lahko oskrbeli. Pa čeprav namesto močne zobozdravniške luči kar s poceni naglavno svetilko kupljeno v veletrgovini na oddelku z orodjem. Za razliko od leta 2015, kjer sem ekstrakcije zob delal dobesedno na polju, je bil to pravi luksuz. Tokrat smo lahko delali tudi kompozitne plombe in endodontijo, saj sta ordinaciji opremljeni za te osnovne zobozdravniške posege.

Najini pacienti so bili iz številnih držav sveta, predvsem iz Afganistana in podsaharske Afrike. Somalijska pacientka mi je povedala, da je bila posiljena. Veliko jih prihaja iz Konga, Kameruna, spoznala sva celo begunskega pacienta iz Jemna. Nekaj jih je bilo iz Irana, Sirijcev pa skoraj ni več. Naše prevajalke so bile iz Somalije in Afganistana. Že prvi dan so nama povedale, da sva postavila rekord in v najkrajšem času oskrbela največ pacientov – 29.

Bili so presenečeni nad najino organizacijo, hitrostjo in učinkovitostjo. Čez dva dni je sledil rekord rekordov, saj smo oskrbeli 44 pacientov. Kot rečeno je bilo večina ekstrakcij ali plomb, nekaj endodontskih zdravljenj. So pa prihajali tudi takšni, ki so si želeli očistiti le zobni kamen. Neki begunec je v morju izgubil zobni mostiček, pa mu nismo mogli pomagati, saj ordinacija ni opremljena za protetično zdravljenje, kljub temu, da je njegov nasmeh izgledal grdo in ga je zelo motilo.

Spomnim se fanta, ki je celo želel le popraviti malo nazaj raščeno dvojko z ortodontskim aparatom. Vsi ti na videz smešni primeri pa kažejo le eno stvar – ljudje, ki prihajajo v Evropo, ne živijo na drevesih ali v jamah, kot nam jih skušajo nekateri prikazati, ampak so civilizirani kot mi.

Prvič sem otok obiskal kot turist leta 2015 in prišel v popolnoma kaotično stanje. Že čez nekaj mesecev, ko sem bil tam drugič, je bila situacija veliko bolj organizirana. Lani, ko smo razdelili točno 411 otroških vozičkov begunskim družinam, je bila slika otoka popolnoma drugačna, kot sem jo poznal izpred treh let. Sedaj pa je bilo stanje še boljše. V Morii je veliko manj ljudi, zato je življenje tam lažje. V zraku se ne čuti tiste negativne energije in napetosti, ki je v prejšnjih letih telo ves čas obdajala. Zunanjim obiskovalcem, kot sva bila midva, na prvi pogled ni bilo tako težko gledati situacijo, v kateri so se znašli ljudje, čeprav je še vedno daleč od zavidanja vredna. Za otroke je bilo lepo poskrbljeno. Vsako jutro sva videla skupino žensk, ki je z blazinami odhajala na nekakšno vadbo, dva fanta sta vsako jutro tekla, starejši gospod je delal na točno določenemu mestu raztezne vaje. Že drugi dan sem srečal žensko iz Konga z otroškim vozičkom, ki je imel nalepko naše ustanove Državljani sveta. Takrat sem občutil neverjetno zadovoljstvo, da sem naše vozičke zopet videl in so še vedno v uporabi ter lajšajo življenje mladih družin.

Preberite tudi kolumno dr. Igorja Šoltesa o pravih vzrokih za revščino in pomanjkanje sočutja: »En tank manj, pa bodo vsi otroci v Sloveniji siti.«

Po pogovoru z begunci in predvsem asistentkami pa človek spozna, da so še vedno stvari, ki so potrebne izboljšanja. Mnogi šotori so imeli pozimi elektriko le eno uro na dan, zato so bili ljudje premraženi. Hrana ni dovolj kuhana, zato jo mama ene izmed naših asistentk dodatno kuha doma – v »stanovanju« velikem maksimalno 4 m2, kjer živijo mama in tri hčerke. V takšni kabini je prostora zgolj za dva pograda in improvizirano omarico. Asistentka naju je s teto povabila na čaj. 34-letna mati izgleda stara več kot 50 let, saj ji v življenju ni bilo postlano z rožnato preprogo. Pred sedmimi leti se je ločila od moža, želela postati samostojna in se zaposlila kot policistka, kar pa seveda ni odobravala ne njena družina niti družina bivšega moža, zato so zaradi pritiskov zbežali iz Afganistana. Cela družina je eno leto preživela v Turčiji, kjer so jih izrabljali kot poceni delovno silo v tekstilni industriji. Delali so 12 ur dnevno za borih 225 evrov plačila na mesec; tudi 14-letna sestra.

Na otok še vedno prihajajo gumijasti čolni, družina naše asistentke pa je prišla z malo bolj varnim – rekla je, da kar z izredno hitrim motornim čolnom. Povedo tudi, da se v okolici Morie nahaja ogromno tihotapcev ljudi. Pravijo, da če obrneš en kamen, boš pod njim zagotovo našel dva tihotapca. 19-letni Afganistanec ima zdravniško potrdilo, da ima napade tesnobe, kljub temu pa zatrjuje, da je zdrav. Na intervjuju za pridobitev začasnih dokumentov je pozabil povedati, da ga je ugrabila Islamska država in od družine zahtevala denar, drugače ga bodo ubili. Če pozabiš omeniti na najpomembnejšem intervjuju svojega življenja takšno stvar, kaže na to, da si jo potlačil globoko v sebi in je zagotovo pustilo posledice tudi na tvojem mentalnem zdravju. Iz Afganistana je zbežal s svojo materjo in bratom, ker so vaščani surovo ubili njegovega očeta, saj je ta mladi fant, takrat 11-letnik, po nesreči zažgal mošejo, ko je prižigal ogenj, da bo vernikom ob bogoslužju toplo. Prevrnil je stekleničko z oljem, ubili so njegovega očeta.

Kljub temu pa naju je družina asistentke v svoj »dom« toplo sprejela, nama skuhala čaj in ponudila piškote. Prostor je čist in lepo pospravljen kljub izredno skromnim razmeram. Je pa tam tisto, kar ne morem pokazati preko videov ali fotografij. Izjemen smrad že sedaj, ko še niti ni nobene vročine. Že sedaj človeka nevredne razmere se bodo pod mediteranskim soncem še poslabšale. Kar nekaj beguncev mi je reklo, da si niti približno niso predstavljali, v kaj prihajajo, da se želijo vrniti domov in bi bilo celo bolje, če bi umrli kar pred odhodom v domovini.

Po drugi strani pa mnogi pravijo, da so veseli, ker so tu in kar nekaj jih želi ostati celo v Grčiji. Prej omenjeni fant, ki so mu ubili očeta, se je v nekaj mesecih na Lezbosu naučil angleško in grško na tečaju in nama pokazal certifikate. Dve od zobnih asistentk želita postati zobozdravnici; ena od njiju je že sedaj psihologinja in bi rada šla v Nemčijo, druga je stara manj kot 20 let in želi postati zobozdravnica v Kanadi. Tretja prihaja iz Somalije, ločila se je od moža v Savdski Arabiji, vendar je klima v Evropi zanjo tako hladna, da bi želela nazaj v Somalijo.

V namestitvenem centru Moria torej živijo takšni in drugačni ljudje. Tako kot v Sloveniji, Evropi in po celem svetu. Vsak ima svojo zgodbo. In to je rdeča nit Državljanov sveta – vsi smo prebivalci istega planeta in se ne delimo na vaše in naše. Radi pomagamo po svojih močeh beguncem, radi pa tudi socialno ogroženim v Sloveniji. Ena izmed letošnjih kampanj je namenjena ravno osamljenim starostnikom v naši državi, da jim vsaj en dan polepšamo s t. i. hrano za dušo – obiskom kina, frizerja, meditacije ter drugih sproščujočih in zabavnih dogodkov.

Tako 14. junija ob 20. uri skupaj z društvom UP-ornik pripravljamo glasbeno-plesno prireditev v Ljubljani v Centru kulture Španski borci, denar zbran z vstopnicami pa bo namenjen prav tej skupini ljudi.

Denar za to kampanjo Polepšajmo jesen zbiramo tudi preko SMS sporočil na 1919 z besedo UPORNIK5 in na transakcijski račun Državljanov sveta. Hvala vsem, ki boste s pomočjo po svoji moči pomagali uresničiti drugačen dan osamljenega starostnika oz. starostnice in boste tako postali kaplja v morju rešitve.

Avtor je svoj honorar namenil Ustanovi za pomoč ogroženim Državljani sveta. 

Fotografija: osebni arhiv.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​