Kaj ni joga

Verjetno ste prepričani, da veste, kaj je joga. Dobro pa je tudi vedeti, kaj ni joga. Dr. Andrej Rus, učitelj Transcendentalne meditacije, piše o pravem pomenu joge.
kaj ni joga andrej rus atma extraveganza

Pred leti je k meni na tečaj Transcendentalne meditacije prišla gospa srednjih let. Na pogovoru pred tečajem mi je nepričakovano rekla: »No, upam, da bom jutri v dovolj dobrem stanju, da se bom sploh lahko učila meditirati.«

Presenečen sem jo vprašal: »Ali imata morda kakšno bolezen?«

Odgovorila mi je: »Veste, jutri bom popoldne imela jogo, zato ne vem, ali bom dan kasneje sploh v dovolj dobrem stanju za učenje meditacije.«

»Ne razumem«, sem ji zelo začuden odgovoril.

Z nasmehom na obrazu me je pogledala in mi razložila: »Glejte, že nekaj mesecev hodim na vrsto ‘močnejše’ joge, kjer se pri vadbi kar precej nadelamo in preznojimo. Zato me potem vsakič naslednji dan zelo bolijo vse mišice in sklepi. Zaradi teh bolečin zato ne vem, koliko me bo to potem naslednji dan motilo pri učenju meditacije.«

Nekaj sekund sem jo presenečeno gledal, saj kar nisem mogel verjeti svojim ušesom. Potem sem ji rekel: »Gospa, to, kar počnete, se morda po imenu sicer imenuje ‘joga’, a v resnici nima nikakršne zveze z jogo.« In ji nato razložil, kaj sploh je ‘joga’.

Beseda joga je danes v pogovornem jeziku postala nekakšen sinonim za telesne vaje. Če npr. kdo reče, da hodi na jogo, je to za večino ljudi skoraj nekaj takega, kot če bi rekel, da hodi na pilates, zumbo ali telovadbo. Joga je za veliko večino ljudi nekakšen vzhodnjaški pristop k zdravemu telesu. Pogosto (ne pa vedno!) pri jogi dobite zraven nekaj bolj ali manj globoke ‘duhovnosti’ ter več ali manj napotkov glede prehrane.

Joga je torej za večino ljudi sredstvo za boljše zdravje, lepšo postavo, boljše počutje in večjo mladostnost in gibkost telesa. Vse to so sicer res koristni stranski učinki joge. A v resnici to, kar mnogo ljudi dela pri jogi, pravzaprav sploh ni joga. Je namreč zgolj neke vrste telovadba, razgibavanje telesa, telesna vadba, a ne kaj dosti več kot to.

Z jogo ima takšna (telo)vadba bolj ali manj skupnega le to, da je od nje prevzela različne telesne položaje, ki jih sicer uporablja tradicionalna joga.

Poglejmo si torej, kaj je joga in zakaj joga niso zgolj telesne vaje.

Beseda ‘joga’ originalno pomeni združitev, združenost, povezanost. Povezanost česa? Združenost, popolna povezanost vseh različnih vidikov človeka: delovanja, čutil, mišljenja, čustvovanja, intelekta, ega in njegove notranje Biti.

Običajno so pri človeku vsa ta različna področja življenja med seboj zelo slabo povezana ali pa celo povsem ločena. Človek eno misli, drugo pa dela. Srce mu govori eno stvar, razum pa nekaj ravno obratnega. Čutila ga privlačijo v eno stran, privzgojena etika pa v drugo.

Sami iz lastne izkušnje dobro veste, da se včasih lahko počutite kot zelo razglašen orkester, kjer vsako glasbilo igra po svoje, povsem neusklajeno z drugimi instrumenti. Rezultat je stanje, ki ga zagotovo dobro poznate iz svojega lastnega vsakodnevnega življenja: razglašeno mišljenje, razburkana in pogosto negativna čustva, begajoče misli, izguba stika s svojimi občutji, utrujenost, pomanjkanje volje in motiviranosti, izguba povezave s samim seboj.

Zato tak človek opaža težave z zdravjem in počutjem. Morda mu je zdravnik že predpisal tudi kakšne tablete. Je razdražljiv, pogosto napet in slabe volje. Ali pa je brezvoljen in se mu nič ne da. Da se dobro počuti, pogosto potrebuje kavo, alkohol, cigarete (ali pa še kaj drugega).

Si lahko predstavljate, kako čudovito bi bilo življenje brez vseh teh notranjih napetosti, borb in konfliktov, ki vas nenehno razdvajajo, sejejo dvom, zmanjšujejo vašo učinkovitost in povzročajo nenehno brbotanje neusklajenih misli, spominov, načrtov, čustev? Si lahko predstavljate, kako bi se počutili, če bi vsi vidiki vaše osebnosti med seboj 100 % sodelovali, namesto da so v borbi drug z drugim?

Joga torej stremi k razvoju takšnega stanja. Namen joge ni (samo) dobro zdravje. Namen joge ni, da si stimulirate žleze in notranje organe. Namen joge ni samo to, da razvijete prožno telo.

Joga stremi k uskladitvi, k popolni povezanosti prav vseh vidikov človeka. Beseda ‘joga’ namreč pomeni združenost, povezanost. Pomeni stanje, kjer prav vsi vidiki vašega življenja med seboj delujejo 100 % usklajeno in povezano. To vzvišeno, čudovito stanje se imenuje stanje ‘joge’, združenosti, povezanosti.

Namen vadbe joge je torej, da popolnoma razvije in poveže fizično, mentalno ter duhovno plat. Če vaša vadba joge razvija zgolj telesno plat, potem to ni joga, ampak telovadba.

Naj še enkrat ponovim: ‘joga’ ni neke vrste telovadba. Joga niso nekakšne vzhodnjaške telesne vaje za razvijanje lepše postave. ‘Joga’ je starodavna znanost o tem, kako razviti stanje popolne usklajenosti in povezanosti. Zdravje in sreča pa sta le čudovita stranska produkta tega stanja, ko čutila, telo, čustva, mišljenje, intelekt, ego in notranja Bit delujejo absolutno usklajeno in povezano. To je stanje joge. Vadba joge pa je način, da človek razvije to stanje.

Če vaša vadba joge ostaja zgolj na ravni telesnih vaj, potem skoraj zagotovo ne bo razvila tega čudovitega stanja. Sicer vam bo pomagala, da boste postali bolj gibčni, bolj zdravi in bolj zadovoljni. A podobne rezultate boste v resnici dosegli s katerokoli vrsto telovadbe, ki razvija telo.

Kaj to pomeni? Glejte, reklamni plakati ali članki o jogi pogosto kažejo človeka v nekem zelo gibčnem jogijskem položaju. Zagotovo ste takšne slike že videli. A takšne slike v resnici dajejo povsem napačno predstavo o cilju vadbe joge. Dajejo namreč vtis, da je cilj vadbe joge izjemna gibčnost telesa oz. sposobnost izvajanja vedno težjih in vedno bolj nenavadnih jogijskih položajev.

V resnici pa to sploh ni res. Gibko telo namreč sploh ne pomeni, da je človek zares razvil stanje joge. Povejte mi: v čem se nekdo, ki je z jogo razvil zelo gibko telo, sploh razlikuje od gibčnega telovadca ali pa akrobata v kitajskem cirkusu? V čem je sploh razlika med njimi, razen v načinu treninga (joga vs. gimnastika vs. akrobatika)?

Vsi trije so razvili izjemno telesno gibčnost. Vsi trije so sposobni narediti katerikoli nenavaden telesni položaj. Na ravni telesne gibčnosti med njimi torej ni nobene razlike. Če bi naredili poskus in vam predstavili akrobata iz kitajskega cirkusa ter vam rekli, da je to dolgoletni mojster joge, vi na noben način (zgolj iz presoje telesne gibčnosti) ne bi mogli opaziti razlike med njim in med resničnim dolgoletnim praktikantom joge. Na ravni telesne gibkosti so namreč vsi povsem enaki.

Če pa vzamemo pravo definicijo joge (popolna povezanost vseh vidikov človeka) lahko vidimo razliko med njimi. Akrobat namreč verjetno še vedno ima različne težave v življenju. Mogoče pije alkohol, mogoče ima neurejene odnose z ljudmi, mogoče je v sebi globoko nezadovoljen. Navkljub gibljivosti, ki se je ne bi sramoval niti dolgoleten učitelj joge, telovadec ni v stanju ‘joge’. Njegovo osebno življenje je še vedno verjetno polno takšnih in drugačnih težav.

Če torej upate, da boste zgolj s telesnimi vajami joge dosegli stanje notranjega ravnovesja povezanosti in združenosti, vam primeri izjemno razgibanih cirkusantov in športnikov jasno kažejo, da med notranjim ravnovesjem in telesno razgibanostjo ni zelo velike povezave.

Zato ne mislite, da boste z eksotičnim jogijskim zvijanjem udov in jogijskimi telesnimi vajami ustvarili stanje ‘joge’. Ne boste ga. Sicer se boste skoraj zagotovo bolje počutili, verjetno boste bolj zdravi in bolj vitalni, a joga stremi k mnogo več, kot le temu.

Samo zvijanje udov in nekakšna jogijska telovadba pa ne bosta imela bistveno drugačnega učinka kot gimnastika ali telovadba. Vsekakor bo vadba joge v smislu telovadbe zagotovo mnogo bolj koristna, kot če bi zvečer posedali in popivali v gostilni ali pa doma pasivno sedeli pred televizorjem. Zato boste zagotovo opazili koristne učinke joge, tudi če jo jemljete zgolj kot telovadbo.

Morate pa vedeti, da je joga mnogo, mnogo več kot pa samo telovadba. Je mnogo več, kot pa samo zvijanje udov, gnetenje notranjih organov in žlez. Je mnogo več kot pa le vadba za izboljšanje vitalnosti in zdravja. Joga je celostna vadba, katere namen je razviti zdravega, integriranega, zrelega, izpolnjenega človeka. Telesna gibčnost in zdravo telo pa sta le en vidik tega celostnega razvoja.

Preberite tudi razmišljanje učiteljice joge in ajurvedske zdravnice Biljane Dušić o resnični naravi joge: Joga v precepu časa.

Če se torej vrnem na začetek te zgodbe o gospe, ki je hodila na vrsto ‘močnejše joge’, kjer so se vsakič zelo preznojili in fizično zelo nadelali: problem pri njeni vadbi joge ni bil samo to, da je bila povsem fizična telovadba. Problem je bil, da zgolj telesna vadba jogijskih položajev ne ustvarja stanja joge. Ne ustvarja stanja celostnosti, ki je namen joge.

Ključ do pravega učinka je namreč v pravilnem načinu izvajanja jogijskih položajev. Pa ne v smislu pravilne drže rok, hrbtenice ali glave. To so – verjeli ali ne – še zdaleč ne najbolj bistvene stvari. V skladu s starodavno doktrino so položaji joge izvedeni pravilno takrat, ko povzročijo izkušnjo izjemno globoke budne umiritve.

Če pa je vadba jogijskih položajev prenaporna ali pa preveč fokusirana zgolj na telo, te izkušnje ne bo. In zato tudi ne bo čudovitega in zares vzvišenega učinka, ki ga sicer v svoji osnovi označuje beseda ‘joga’ – t.j. stanje popolne povezanosti vseh vidikov človekove osebnosti. Takšen človek bo lahko dolga leta vadil jogo in bil gibčen kot akrobat v kitajskem cirkusu, a njegovo življenje bo še vedno polno najrazličnejših težav.

Če pa človek zares pravilno izvaja jogijske vaje, se med vadbo pojavi zelo posebna in izjemno globoka budna umirjenost. In to je tisto, kar potem na dolgi rok razvije stanje združenosti in celostnosti, ki je končni cilj joge.

Vse to je sicer opisano v najbolj starodavnem spisu joge, ki se imenuje ‘Joga sutre’. A tu se pozornemu bralcu seveda kar samo od sebe zastavi zelo zanimivo vprašanje: če pravilna vadba jogijskih vaj ni nobena skrivnost, saj je zapisana v najbolj temeljnem spisu joge, zakaj so potem mnogi učitelji iz joge naredili zgolj nekakšno telesno vadbo?

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​