Da bi odgovorili na vprašanje iz naslova, moramo najprej najti izvor koronavirusa (SARS-Cov-2), ki se danes širi po svetu in spreminja socialno-ekonomske odnose naše družbe. Kot je znano, so kitajski strokovnjaki identificirali nov koronavirus in ga poimenovali sars-cov-2. Bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Gre za zoonotičen virus, kar pomeni, da se prenaša z nečloveških živali na ljudi.

Koronavirusi so velika družina virusov, med katerimi nekateri povzročajo okužbe pri ljudeh, drugi pa pri živalih, kot so kamele, govedo, netopirji, cibetovke … Človeški koronavirusi običajno pri ljudeh povzročajo le blage respiratorne okužbe. Tudi zato ima približno 80 % obolelih zgolj simptome prehlada ali gripe, bolezen pa lahko prebolijo, ne da bi vedeli, da jo imajo.

Ne prav redko pa živalski koronavirusi mutirajo na način, da se prenašajo s človeka na človeka ter povzročijo blažje ali hujše oblike bolezni. V preteklosti so najbolj znani obliki iz leta 2002 SARS (hudi akutni respiratorni sindrom ali ang. Severe Acute Respiratory Syndrome) in iz leta 2012 MERS (bližnjevzhodni respiratorni sindrom ali ang. Middle East Respiratory Syndrome). A do tega še pridemo.

Od kje izvira novi koronavirus sars-cov-2?

Po mnenju strokovnjakov naj bi bilo žarišče izbruha kitajska tržnica z živimi divjimi živalmi v Wuhanu. Kot je to običajno na takšnih tržnicah, prodajalci zapirajo v kletke ali akvarije različne vrste živali, nagnetene na kupu. Prehodi na teh tržnicah pa so pogosto »namočeni« s krvjo živali, saj prodajalci na zahtevo kupcev živali ubijejo.

Za ilustracijo, katere vse vrste divjih živali je moč kupiti na teh tržnicah: luskavce, mladiče volkov, zajce, kače, rakunske pse, ježevce, jazbece, prašiče, piščance, ribe in pave.[i] Vse te, po večini divje živali, so ubite na tržnicah in prodane za uživanje, torej hrano, ali pa za trgovino s tradicionalno medicino.

Strokovnjaki si niso enotni, od katere vrste živali se je virus prenesel na človeka. Eni so mnenja, da gre najverjetneje za pangolina – vrsto luskavca, drugi trdijo, da se je virus prenesel z netopirjev na luskavca, nato pa na človeka. V resnici to danes za povprečnega, bolnega človeka, ki ima šibek imunski sistem, niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se je virus prenesel na ljudi, ki so bili v tesnem stiku s temi živalmi.

Kaj imajo skupnega SARS, MERS, HIV, ebola in covid-19?

Prav vse tri pandemije, zaradi katerih je trepetal svet in ki so v omejenem obsegu prehajale državne meje in/ali meje celin, imajo skupno to, da je virus prešel z živali na človeka. Dobro, lahko verjamemo teorijam zarote, da je bil SARS-CoV umetno sintetiziran v laboratoriju, torej delo človeka.

Znanstveniki si sicer niso enotni glede izvora virusov. Kar je pravzaprav logično, saj je izvor virusov nedvoumno težko dokazati. Lahko pa ugotovimo, da omenjene pandemije ne bi bilo, če ne bi ljudje na vse načine zlorabljali živali. Medicinski antropologi so identificirali tri večja bolezenska obdobja od začetka človeške evolucije. Prvo večje bolezensko obdobje sega v čas začetka udomačevanja živali. [ii] Drugo in tretje bolezensko obdobje pa segata v čas industrializacije in začetkov intenzivnega kmetovanja in živinoreje. 

Rinderpest virus je bil denimo prvotno virus goveda, z udomačitvijo teh živali in njihovo zlorabo pa je mutiral v virus človeških ošpic. [iii] V zadnjih 150 letih je ta virus ubil 200 milijonov ljudi po vsem svetu. Za smrtonosna virusa HIV in ebolo velja, da naj bi se pojavila, ko so ljudje lovili in ubijali okužene primate (šimpanze, gorile, velike opice), jih razmesarili in se na ta način izpostavili živalski krvi. Ne nepomembno, da so se z njimi tudi hranili.

Znanstveniki domnevajo, da so v primeru virusa SARS-coV prenašalci netopirji, ki so ga nato razširili na druge živali – domnevno na cibetovke, ki živijo na jugu Kitajske in jih prodajajo na že omenjenih tržnicah. Tako naj bi virus SARS-CoV tudi okužil prve ljudi v provinci Guangdong na jugu Kitajske leta 2002.

Nekaj podobnega naj bi se zgodilo v primeru virusa MERS-a, kjer so prvi primer okužbe odkrili v Savski Arabiji leta 2012. Čeprav so večino primerov okužb z MERS-CoV pripisali okužbam v zdravstvenih ustanovah s prenosom s človeka na človeka, pa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravi, da trenutni znanstveni dokazi kažejo, da so enogrbe kamele glavni gostitelj MERS-CoV in primarni živalski vir okužbe z MERS-CoV pri ljudeh.

Ne vedo pa še, na kakšen način se je prenos z enogrbih kamel na človeka zgodil. Zgolj z opazovanjem teh plemenitih živali najbrž ne.

Preberite tudi kratko zgodovino testiranj na živalih, ki sega najmanj v čas 5. st. pr. n. št.

Niso težava zgolj tržnice in divje živali

Zavedati se je potrebno, da so tovrstne tržnice z divjimi živalmi prava bomba za nastanek virusov, ki se prenašajo med živalmi in lahko preskočijo tudi na človeka. Niso pa težava zgolj tržnice z divjimi živalmi. Dobro poznamo primer prašičje gripe, ki se je razvila pri prašičih, torej udomačenih živalih.

Glavna težava za ljudi je seveda množično gnetenje živali na nekem mestu in tesen stik s temi živalmi, če izvzamemo trpinčenje in enormno trpljenje živali.

Spomladi leta 2009 se je nov podtip virusa prašičje gripe, poimenovan H1N1, prenesel na človeka in se pričel hitro razširjati med ljudmi, kar pripisujejo zaenkrat še neznani mutaciji.

Ne samo živalim, ki so vzete iz naravnega okolja in vržene v industrijske komplekse ali tržnice, tudi ljudem zelo pade imunska odpornost, kadar so pod stresom.

To poudarja tudi dr. Aysha Akhtar, nevrologinja in specialistka javnega zdravja, ki pravi, da prav tako kot ljudje lažje podležemo boleznim, kadar smo pod stresom, oslabljeni ali prizadeti, tako tudi ti isti dejavniki zavirajo ali slabijo imunski sistem pri živalih. To pa pomeni, da so zelo ranljive in dovzetne za nove okužbe. Posledično svetovna trgovina z živalmi ustvarja zelo bolne živali, hkrati pa nudi idealne pogoje, da se patogeni množijo in skačejo od živali do živali in na koncu prenesejo na človeka. [iv]

Težava je tudi uporaba antibiotikov v živinoreji, ki jih kmetje uporabljajo za rast živali (v čim krajšem času vzrediti čim več mesa) in ker kmetje želijo preventivno preprečiti nastanek bolezni. Zato uporabljajo velike količine antibiotikov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) trdi, da velika količina uporabljenih antibiotikov pri rejnih živalih prispeva k razvoju protimikrobno odpornih bakterij. Te bakterije se lahko nato prenašajo z živali na človeka z neposrednim stikom med živalmi in ljudmi ali prek prehranjevanja z mesom in okolja.

V nekaterih državah je skupna količina antibiotikov, ki se uporabljajo pri živalih, kar 4-krat večja od količine, ki jo porabimo ljudje.

Protimikrobno odporne okužbe pri ljudeh lahko povzročijo daljše bolezni, povečano pogostost hospitalizacije in neuspešna zdravljenja bolezni, kar lahko privede do smrti. Nekatere vrste bakterij, ki povzročajo resne okužbe pri ljudeh, so že razvile odpornost na večino ali vse razpoložljive načine zdravljenja, zato človeštvu zmanjkuje možnosti zdravljenja nekaterih vrst okužbe.

Kakšna je rešitev?

Kot ugotavljajo znanstveniki, je množična zloraba živali v temelju spremenila našo izpostavljenost boleznim, ki smo jim priča (ne samo) v zadnjih desetletjih. Januarja 2020 je Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) izdala poročilo, da je prišlo pri vzreji domače perutnine do izbruha izjemno patogenega virusa ptičje gripe v 6 evropskih državah. Mediji o tem večinoma niso poročali, čeprav je jasno, da je vzreja in zloraba živali zaradi omogočanja novih in novih mutacij tempirana bomba prihodnosti.

Upravičeno lahko pričakujemo, da bo zaradi nespremenjenih praks, kakršnih se poslužujeta panogi živinoreje in ribolova, v prihodnosti še več virusov, zaradi katerih bodo zbolevali ljudje po vsem svetu. Na takšen scenarij je opozoril že dr. Robert Webster, avtoriteta na področju raziskovanja ptičje gripe. Tega pa se zaveda tudi Dr. Enric Sala, raziskovalec in eden vodilnih morskih ekologov. Sala pravi, da bo takšnih bolezni v prihodnosti še več, če bomo nadaljevali z našimi praksami uničenja naravnega sveta, krčenja gozdov in zajemanja divjih živali kot hišnih ljubljenčkov ali za hrano in zdravila.

Čeprav nam Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) narekuje natančen protokol, kako se obnašati v nastali situaciji, pa je vseeno potrebno dodati naslednje.

Umivanje in razkuževanje rok, nošenje maske, 1.5 m distanca med osebami, socialna izolacija in druge obvezna priporočila, nam povedo, kako omejiti možnost okužbe. Najpomembnejša vrednost ljudi v nastali situaciji, kjer ni moč pričakovati, da bomo z zlorabami živali prenehali, pa je vrednost v skrbi za svoje zdravje. Tako bomo pandemije, z vidika zdravja, pričakali najbolj pripravljeni.

Ne samo s higieno, temveč predvsem z uživanjem zdrave polnovredne hrane, rednim meditiranjem, ki ima velik vpliv na izboljšanje imunskega sistema (pdf), z rednim gibanjem ter preživljanjem časa v naravi.

Sami ali še bolje, z ljudmi, ki jih imate radi in ki imajo radi vas.

Gibanje v skupini je resda že nekaj časa omejeno, zato pa naj bo ta nasvet dobrodošla popotnica v času, ko se razmere umirijo.

Ostanite zdravi.

Viri

Wei-jie Guan, Zheng-yi Ni idr., Comment on this paper Clinical characteristics of 2019 novel coronavirus infection in China, 9. februar 2020, dosegljivo na https://www.medrxiv.org/content/
10.1101/2020.02.06.20020974v1
. Prenesite PDF.

World Health Organisation, Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19), 16.-24. februar 20202, dosegljivo na https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf%E2%81%A3?fbclid=IwAR0SekKuvt
6vhe3drkBbaSYSXYeCMFA
oxR3QtrfZy0MEnLKLVDJbSJwJ_UY
. Prenesite PDF.

SARS conspiracy theory, https://en.wikipedia.org/
wiki/SARS_conspiracy_theory
.

World Health Organisation, SARS (Severe Acute Respiratory Syndrome), pridobljeno 27. marca 2020, dosegljivo na https://www.who.int/
ith/diseases/sars/en/
.

World Health Organisation, Middle East respiratory syndrome coronavirus (MERS-CoV), 11. marec 2019, dosegljivo na https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/middle-east-respiratory-syndrome-coronavirus-(mers-cov).

World Health Organisation, Antimicrobial resistance in the food chain, november 2017, dosegljivo na https://www.who.int/foodsafety/
areas_work/antimicrobial-resistance/amrfoodchain/en/
.

Furuse Y., Suzuki A., Oshitani H., Origin of measles virus: divergence from rinderpest virus between the 11th and 12th centuries., Virology Journal, 4. marec 2010. Dosegljivo na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/
pubmed/20202190
. Prenesite PDF.

The AIDS Institute, Where did HIV come from?, pridobljeno 28. marec 2020, dosegljivo na https://www.theaidsinstitute.org/
education/aids-101/where-did-hiv-come-0
.

World Health Organisation, Ebola virus disease, 10. februar 2020, dosegljivo na https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/ebola-virus-disease.

World Health Organization, Increase in ‘bird flu’ outbreaks – WHO/Europe advice for handling dead or sick birds, 27. januar 2020, dosegljivo na http://www.euro.who.int/en/health-topics/communicable-diseases/influenza/news/news/
2020/01/increase-in-bird-flu-outbreaks-whoeurope-advice-for-handling-dead-or-sick-birds

Louise Boyle, ‘We should start thinking about the next one’: Coronavirus is just the first of many pandemics to come, environmentalists warn, The Independent, 20. marec 2020, dosegljivo na https://www.independent.co.uk/
environment/coronavirus-uk-pandemics-environmentalists-warning-a9413996.html

Opombe

[i] Jane Dalton, From coronavirus to antibiotics: the ways we use animals ‘still risks spreading disease’, 18. marec 2020, dosegljivo na https://www.independent.co.uk/
news/health/coronavirus-antibiotics-wild-animals-wildlife-china-wuhan-bat-pangolin-a9407261.html
.

[ii] Več o razvoju in vzrokih za razvoj nalezljivih bolezni si lahko poslušate predavanje ameriškega zdravnika dr. Michaela Gregerja. https://www.youtube.com/watch?v=G20cooZOiYE&fbclid=
IwAR2smXL61Y1fqDVojBXI8g
__lXGza9QHlvXy4Z6ZYZFLH
GRi2z3OsuOU6cE
.

[iii] Furuse Y., Suzuki A., Oshitani H., Origin of measles virus: divergence from rinderpest virus between the 11th and 12th centuries., Virology Journal, 4. marec 2010. Dosegljivo na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/
pubmed/20202190
.

[iv] Stopping Animal Abuse will Prevent Future Pandemics, says Leading Scientist, EIN PressWire, 23. marec 2020, dosegljivo na https://www.einpresswire.com/article/
512763671/stopping-animal-abuse-will-prevent-future-pandemics-says-leading-scientist?fbclid=IwAR11W0DvMG8kp
CNc90iheOHoEA8HSSIo3ZGDM4iOh
RXA3Eiswu7EU9aCqUE
.