Spanje igra ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in dobrem splošnem počutju skozi ves dan. Če dovolimo telesu dovolj kakovostnega spanca ob pravem času, lahko zaščitimo svoje duševno in fizično zdravje ter dvignemo kakovost svojega življenja. Koliko spanja potrebuje posameznik? Večina odraslih potrebuje med 7 in 9 ur spanja na noč. Nobelov nagrajenec za medicino Michael Young pa pravi, da je najbolje, da spanec uskladite s svojo notranjo uro. Seveda, če je to le mogoče in je združljivo z vašim življenjskim slogom ter vsakodnevnimi obveznostmi.

Priporočene ure spanja za otroke pa variirajo, saj so neposredno odvisne od starosti in potreb dojenčkov ter otrok. Spanje je poleg gibanja ključni proces, ki otroku pomaga pri rasti in omogoča normalen razvoj. Dober in kvaliteten spanec predstavlja temelj za rast in razvoj pri najmlajših in je odločilnega pomena za ohranjanje zdravja ter vitalnosti v odraslosti. Je pa spanje tudi ena od bioloških aktivnosti, ki prispeva k optimalnemu delovanju in urejenosti misli preko dneva.

Prva leta otrokovega razvoja so zelo pomembna. Preverite, koliko gibanja in spanja potrebujejo otroci do 5. leta starosti.

Kaj se zgodi, če otrok premalo spi

Že v pravljici Zvezdica Zaspanka so se otroci in starši naučili, da ni »boljšega obeda, kot je spanca polna skleda«. Da to drži »kot 1 x 1«, so dokazali raziskovalci. Krajši spanec pri otrocih povzroča večjo zamaščenost in povečuje tveganje za debelost ter z njo povezane bolezni, otroci so slabše čustveno prilagodljivi, običajno zaostajajo v rasti … Po drugi strani pa je slabši in krajši spanec posledica dejstva, da otroci več časa preživijo pred elektronskimi napravami (televizija, telefon, video igrice, računalnik …). Ti otroci razvijejo slabše telesne predispozicije, imajo slabše čustveno in socialno delovanje, bolj pa so tudi podvrženi tveganjem za poškodbe.

Zadnje raziskave potrjujejo ugotovitve iz preteklih let, da je krajši spanec povezan tudi s slabšim besediščem v srednjem otroštvu. Zato bi morali starši ali skrbniki občutno več pozornosti nameniti kvalitetnemu spancu svojih otrok, ne pa zaposlovati njihovih možganov z elektronskimi napravami, ker je po napornem delovnem dnevu to bolj priročno. Otrokove možgane bi morali zaposliti z igro in obremeniti z gibanjem, jih hraniti s pozornostjo in ljubeznijo, ter absolutno več časa nameniti kvalitetnemu, skupnemu preživljanju časa in igri. Le tako se otrok počuti maksimalno varnega in čustveno dovolj navezanega na svoje starše/skrbnike.

Priporočila za spanje glede na starost vašega otroka

Starost otroka vpliva na priporočeno dolžino spanja. Strokovnjaki so priporočila strnili v 9 starostnih skupin, za nas bo najpomembnejših prvih šest starostnih skupin, ki vključujejo novorojenčke, dojenčke, otroke in mladostnike. Priporočila so naslednja:

  • novorojenčki 14–17 ur,
  • dojenčki 12–16 ur,
  • malčki 11–14 ur,
  • predšolski otroci 10–13 ur,
  • šolajoči otroci 9–11 ur,
  • najstniki 8–10 ur,
  • mladi odrasli in odrasli 7–9 ur,
  • starejši 7–8 ur.

Kvaliteten spanec vpliva na zdravje

Odraščanje v varnem okolju, polnem brezpogojne ljubezni in skrbi, opogumlja otroka, da si upa in zaupa novemu, nepredvidljivemu svetu. Otroci so radovedni raziskovalci, če jim to dovolimo in jih spodbujamo k osvajanju novih poti. Otroci vedno najdejo rešitve tudi na nerešljive uganke. Prav varno okolje in primerno odzivanje staršev na potrebe dojenčka pa prispevata k bolj kvalitetnemu spanju, ustreznemu čustvenemu razvoju in socialnemu delovanju, vzornemu vedenju in pozitivnim odnosom. Pa tudi k boljšemu uspehu otroka v šoli.

Pomembna študija iz leta 2013 je ugotovila, da so tisti otroci, ki pred spanjem niso gledali televizije, igrali igric ali na kak drug način sedeli pred elektronskimi napravami, prej odhajali v posteljo in imeli bolj kvaliteten ter daljši spanec od tistih otrok, ki so čas pred spanjem preživljali pred elektronskimi napravami.

Ne dovolite, da elektronske naprave krajšajo spanec vašemu otroku in negativno vplivajo na njegovo zdravje.

Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da so vzorci spanja za otrokov razvoj izjemno pomembni. Predvsem poznejše leganje k počitku in manjše število ur skupnega spanca preko noči so povezani s socialno-čustvenimi vplivi na otroka, in sicer s ponotranjanjem težav tako pri dojenčkih kot pri malčkih. Zato sta urnik in trajanje spanja dojenčkov, malčkov, otrok in mladostnikov izjemno pomembna za normalen socio-čustveni razvoj.

Krajši spanec pa je dokazano povezan tudi s škodljivimi vplivi na fizično in duševno zdravje otrok ter mladostnikov (pa tudi odraslih, seveda). Pogosta prebujanja pa vplivajo tudi na nižje kognitivne sposobnosti otrok in so povezana z nižjo neverbalno inteligenco.

Mnogo je znanstvenih in predvsem človeških razlogov, da otrokom odtegnemo priljubljene elektronske naprave, ki vplivajo na slabšo kvaliteto spanja. Popoldnevi in večeri naj bodo namenjeni skupnemu druženju in igri, kot starši ali skrbniki pa bodimo odgovorni in v najobčutljivejša leta naših otrok prispevajmo največji del sebe, svoje pozornosti in ljubezni.

Viri

Spanje je nujno za naše dobro telesno in duševno delovanje, NIJZ, 30.10.2020. https://www.nijz.si/sl/spanje-je-nujno-za-nase-dobro-telesno-in-dusevno-delovanje.

Roni Jacobson, Nobel-winning sleep research: To avoid disease and live longer, don’t take phone to bed, CNBC, 3. november 2017, https://www.cnbc.com/2017/11/03/
nobel-prize-winner-sleep-research
-dont-take-your-phone-to-bed.html
.

Jean-Philippe Chaput, Casey E. Gray idr., Systematic review of the relationships between sleep duration and health indicators in the early years (0-4 years), BMC Public Health, Vol. 17, št. 855. 20. november 2017. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
29219078/
.

Valerie Seegers, Evelyne Touchette idr., Short persistent sleep duration is associated with poor receptive vocabulary performance in middle childhood, Journal of sleep research, Vol. 25, št. 3, str. 325–32, junij 2016. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
26781184/
.

Xiaoli Chen idr., Is Sleep Duration Associated With Childhood Obesity? A Systematic Review and Meta‐analysis, Obesity Society (Silver Spring Md), Vol. 16, št. 2, str. 265–274. Februar 2008. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/
full/10.1038/oby.2007.63
.

Sit Less, Move More, Sleep Well: Active Play Guidelines for Under-fives, Ministrstvo za zdravje Nova Zelandija, maj 2017. https://www.health.govt.nz/system/
files/documents/publications/active
-play-guidelines-for-under-fives-may17.pdf
.

Louise S. Foley idr., Presleep Activities and Time of Sleep Onset in Children, Pediatrics, februar 2013, Vol. 131, št. 2, str. 276–282. https://pediatrics.aappublications.
org/content/131/2/276
.

Jean-Philippe Chaput idr., Systematic review of the relationships between sleep duration and health indicators in school-aged children and youth, Applied physiology, nutrition, and metabolism. Vol. 41, št. 6, str. 266–82, junij 2016. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
27306433/
.

Jodi A. Mindell idr., Sleep and Social-Emotional Development in Infants and Toddlers, Journal of Clinical Child & Adolescent Psychology, Vol. 46, št. 2, str. 236–246, 5. avgust 2016. https://www.tandfonline.com/doi/
abs/10.1080/15374416.2016.1188701?journalCode=hcap20
.

Max Hirshkowitz idr., National Sleep Foundation’s updated sleep duration recommendations: final report, Sleep health, Vol. 1, št. 4, str. 233–243, december 2015. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
29073398/
.