Igor Šoltes: Kriva je trava

»Razmišljajmo o konoplji kot o rešitvi, ne kot o problemu,« pravi v svoji novi kolumni za Extraveganzo evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
extraveganza kolumna igor šoltes

Tokratno oglašanje, drage bralke in dragi bralci Extraveganze, je posvečeno konoplji. Metod (soustanovitelj in urednik tega portala, op. a.) me je že od začetka našega sodelovanja nagovarjal, naj napišem kaj o tej čudežni rastlini. Ko sem razmišljal, kje začeti, sem se spomnil, da svojega odnosa do trave, kot navadno rečemo konoplji z višjo vsebnostjo THC, še nikoli nisem javno razkril. Ne zato, ker bi za to obstajal kak poseben razlog, a preprosto ni še naneslo, da bi me kdo javno vprašal, kako »na ti« sva si s travo.

Zato še nisem imel priložnosti povedati, da si nisva. Iz prve se nisva ujela najbolj in ostalo je pri nekaj bolj ali manj ponesrečenih poskusih zbliževanj. Včasih bi si želel, da bi nama bilo v dvoje prijetneje, po svoje sem zavidal kolegom, ki so z zvitki med ustnicami zmogli miselne eskapade in tudi kako ustvarjalno. A iz tega nisem delal drame in tisti, ki jim je trava sedla, tudi ne.

Ne takrat, ne kasneje o njej nisem poglobljeno razmišljal, vse do pred nekaj leti, ko je razprava o vseh vidikih rabe in koristnosti uporabe konoplje iz krogov alternativcev, zdravilcev in progresivcev, (znova) prešla v mainstream medijski in javni prostor. Naenkrat smo vsi znali ločiti med medicinsko in industrijsko konopljo. Nenadoma je bilo vse več kmetov, ki so se spominjali časov, ko so njihovi dedje zemljo dobesedno zdravili in čistili s konopljo in naposled je prišlo vse več pozivov za odločno (po)vrnitev te rastline v naša življenja.

extraveganza kolumna igor šoltes

Enkrat vmes je v slovenščini izšla tudi kultna knjiga ameriškega aktivista Jacka Hererja Konoplja kanabis, ki je v pomanjkanju sorodnega čtiva koristila pri odstiranju cesarjevih oblačil z rastline, ki bi lahko reševala okoljske, prehranske, zdravstvene in energetske težave človeštva. Knjigo priporočam, ne glede na to, da jo je avtor pisal s premalo distance in preveč gorečega zagovorništva. Razkriva namreč dimenzije večtisočletne rabe industrijske, pa tudi medicinske konoplje in razkriva pravo snov, iz katere so narejeni zidaki v jezovih, ki so konopljo v zadnjem stoletju onemogočili in jo slednjič potisnili na polje nezaželenega, nevarnega in škodljivega. Ta snov seveda niso znanstveni izsledki, dokazi o usodnih posledicah rabe ali kaj drugega podobno otipljivega. Ta snov je gospodarski interes, cepljen z moralizmom in prekvalificiran v javno mnenje.

Preberite tudi kolumno Ni vsaka »zdrava hrana« zdrava hrana!, ki jo je dr. Igor Šoltes napisal za Extraveganzo.

Rezultat zdaj že skoraj stoletnega kriminaliziranja vsega, kar je dišalo po (vsakršni) konoplji, je dejstvo, da danes v ponovnem odkrivanju njenih značilnosti in koristi, ki bi jih lahko imeli od nje, ne znamo najti ravnovesja med fanatičnim zagovorništvom in razumno presojo. Mediji so polni pričevanj o čudežni moči konoplje, na pol romantičnih predstav o ljudeh, ki v sožitju z njo premagujejo izzive, pri katerih kloni tudi vrhunska znanost, ter podob, ki zlahka omehčajo srca ljudi (v stiski).

Na drugi strani pa so v vsak zametek ideje – kako konopljo premestiti s črnega trga na tega, od katerega ima koristi država, kako njeno rabo olajšali tistim, ki jo želijo uporabljati zgolj za lastne užitke, in najpomembneje, kako jo omogočiti tistim, ki v njej vidijo zadnje upanje za svoje zdravje – izstreljene ostre puščice farmacevtov in uradne medicine.

Če k temu prištejmo še kritično odsotnost interesa politike, ki v konoplji (vseh vrst) ne uvidi javnofinančnih učinkov in koristi ter se v konstruiranju javnega mnenja raje polašča bolj enoznačnih tem, smo tam, kjer smo: na polju nazadnjaštva.

V takem vzdušju je prostora za iskanje soglasja, za oblikovanje učinkovitih ukrepov in obračanje pogleda v prihodnost, seveda premalo.

Premalo za to, da bi »problem«, imenovan konoplja, razčlenili na bolj in manj kompleksne del(čk)e. Premalo, da bi rastlino, ki bi lahko – ako bi se človeštvo v imenu reševanja planeta odpovedalo vsem fosilnim gorivom in njihovim derivatom, pa tudi uporabi lesa za papir in gradbene konstrukcije – pokrila vse svetovne potrebe po energiji. Tako v industriji kot v naših domovih, pokrila bi potrebe po papirju in tekstilu ter bi ob tem še zmanjšala onesnaženost zraka in hkrati zdravila zemljo, na kateri raste.

Premalo, da bi o njej razmišljali kot o rešitvi, ne kot problemu.

A včasih je dovolj že obrnjen pogled, mar ne? Na konopljo in na življenje nasploh.

Avtor se odpoveduje honorarju, zato smo na Extraveganzi del honorarja nakazali slovenskemu purushi Tadeju Čadežu, ki trenutno deluje v Indiji. Preberite več o purusha programu.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​