Maja Prašnikar: “Prisegam na vse, kar nam je podarila mati narava”

Preberite si zanimiv pogovor z Majo Prašnikar o njenih razlogih za bolj sočuten način življenja, o rastlinskih gurmanskih užitkih in potovanjih.

Z Majo se poznava še iz srednje šole. Že takrat je bila izjemno prijazno, bistro in nasmejano bitje, prav takšno, kakršno poznate danes. V pripravah na ta intervju sem raziskoval, kaj posebnega se je Maji dogajalo v zadnjih letih. Zgodilo in dogaja se ji veliko, kar vsi tisti, ki medije spremljate bolj vestno kot jaz, to že veste. V vseh teh letih, ko se z Majo nisva videla, pa je nekaj pri njej ostalo nespremenjeno. Njena očitna dobrosrčnost in prijaznost. Človek lahko že po nasmehu ugotovi, ali je nekdo srečen ali ne. In Maja je srečna.

Maja, zelo vesel sem, da si se odzvala vabilu na ta intervju. Super izgledaš, kot da ni minilo 20 let, kar sva se nazadnje videla!

Z največjim veseljem, in hvala enako, Metod. A ni to super, da se po toliko letih še vedno prepoznava? (smeh) No, vseeno upam, da za naslednje najino srečanje ne bo spet preteklo toliko časa.

Hja, upam, da ne, namreč še nek prijeten opravek naju čaka letos. Pa začniva pogovor s tistim, zaradi česar so se najine poti spet srečale. Prisegaš na zdravo, polnovredno hrano na rastlinski osnovi. Torej na sveže, sezonsko sadje in zelenjavo, stročnice, žitarice, semena in oreščke … Je bilo sočutje do živali tisto, ki te je pripeljalo na to pot?

Res je, prisegam na vse, kar nam je podarila mati narava. Na ta način s primerno načrtovano in uravnoteženo prehrano skrbim za svoje zdravje, počutje, svoje telo, da ostaja fit, zato mu privoščim le najboljše. (nasmeh)

Razlogi, da sem se pred približno štirimi leti podala na pot rastlinskega prehranjevanja pa so bili najprej izključno etično-moralni. Ljubim in spoštujem vsa živa bitja na tem čudovitem planetu, sem proti kakršnem koli nasilju nad čutečimi, nemočnimi živalcami, ki hrepenijo po svobodi in življenju.

Po ogledu nekaj dokumentarnih filmov, ki sem jih pogledala res s težkim srcem, niti ne do konca, ker je bilo vse skupaj preveč boleče zame, sem se odločila, da nočem in ne bom več del te krute, neusmiljene industrije, ki izkorišča in trpinči naše prijatelje za svoje lastne užitke ter si polni žepe. Če pogledam nazaj, mi je žal, da se za to pot nisem odločila že prej. (zavzdihne)

Ampak, kaj sem pa vedela, delaš, kar misliš, da je prav, tako kot so nas vzgojili doma, v šoli … kar nam narekuje družba … in ko se zaveš (kdor se), da izkoriščanje in nasilje v kakršni koli obliki in nad komerkoli ni okej, da smo vsi eno, da smo vsi povezani med seboj, potem to sploh ni več vprašanje.

Se popolnoma strinjam s tabo. Ali misliš, da bi se ljudje prej odločali za prehranjevanje na rastlinski pogon, če bi zaupali naravi ali vsaj prepoznali bogastvo okusov rastlinske kulinarike?

Prehranjevanje na rastlinski pogon, všeč mi je! (smeh)

Nekateri vzorci prehranjevanja, ki smo jih pridobili skozi odraščanje so ostali tako globoko zakoreninjeni v ljudeh, toliko različnih in napačnih informacij lahko vsakodnevno zasledimo v medijih, da so ljudje preprosto skeptični, nezaupljivi in pač sledijo temu, kar poznajo.

Mnogi še vedno verjamejo, da za optimalno zdravje nujno potrebujemo meso oz. živalske beljakovine. In ljudje se izogibajo spremembam, četudi je na voljo vse več znanstvenih študij, ki potrjujejo same koristi rastlinskega prehranjevanja. Hecno je, ker nekateri še vedno mislijo, da živimo samo od solate in sadja. (smeh)

Ja, travožeri. (smeh) Maja, povej mi, katera pa je tista hrana ali začimba, ki ne sme manjkati v tvoji kuhinji/shrambi?

Dan obvezno začnem s svežim sadjem, res si ne predstavljam dneva brez sadja. Včasih, sploh v poletnih mesecih, ko imamo na voljo toliko sočnega sadja, si privoščim tudi kakšen presni dan, se pravi nič kuhane hrane, samo sveže sadje, kot so npr. lubenice, fige, paradižnik, kumare … Kar se začimb tiče, pa obožujem česen, baziliko in čili.

Rada kuhaš ali se raje pustiš razvajati partnerju? 

Če imam le čas, se z veseljem odpravim za štedilnik. (se nasmehne) Predvsem rada eksperimentiram s hrano, preizkušam nove recepte, jih spreminjam, se igram s kombinacijami različnih jedi. Moram reči, da jem veliko bolje in okusnejše kot prej. Če bi vedeli, kaj vse se da narediti že npr. iz sladkega krompirja! Seveda pa se rada pustim tudi razvajati, predvsem obožujem kakšna sladka presenečenja, sem namreč velik sladkosned.

Rastlinska prehrana ponuja vrhunske gurmanske užitke, kajne?

Oh, ja! Veliko ljudi je prepričanih, da se s takšnim načinom prehranjevanja odreka stvarem/užitkom. Meni se zdi ravno obratno. Moj jedilnik ni bil še nikoli tako raznovrsten, okusen, zdrav in hranilen. Počutim se super, ne spomnim se, kdaj sem bila nazadnje bolna, imam še (pre)več energije in bolj pozitiven odnos do življenja.

Seveda je na začetku malce več prilagajanja, razmišljanja, sicer pa se v današnjem času na spletu dobijo vse informacije, če si le dovzeten, odprt za nove stvari. Željo po spremembi moraš začutiti sam.

Super si to povedala, Maja. Kako pa sicer, glede na to, da si zelo aktivna, ješ veliko zunaj ali si vzameš čas in raje kuhaš doma?

Kljub temu, da je ponudba z rastlinsko hrano v zadnjih letih narasla,  je zunaj to v veliki meri še vedno procesirana oz. predelana hrana, ki pa se je, če je le mogoče, izogibam. Seveda se kdaj pa kdaj pregrešim in posežem po kakšni pici, burgerju …

A če se le da, kupujem ekološko, domačo hrano od naših kmetov, ki si jo po svojem okusu tudi najboljše pripravim in tako točno vem, kaj dajem vase.

Kot oba veva, veganstvo samo po sebi ne pomeni nujno zdravega načina prehranjevanja in življenja. Mnogi vegani (ne samo oni) jedo predelano, procesirano hrano. Mark Hawthorne, meni zelo ljub ameriški publicist in aktivist, mi je v intervjuju priznal, da mu je vseeno, kakšno hrano jè, le da zaradi nje ni trpela nobena žival.

Ljudje smo si tako različni, prav tako pa so različni tudi razlogi, zakaj se nekdo prehranjuje tako, kot se. Vendar, ko se enkrat zaveš, ko občutiš, kako zelo hrana vpliva na tvoje počutje, duševno stanje, zdravje, potem postaneš kar izbirčen.

Na predelani (nezdravi) hrani se tako začnejo hitro kazati posledice tako navzven kot navznoter. In meni še zdaleč ni vseeno, kaj pojem. Kot je rekel že Hipokrat: “Hrana naj bo vaše zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana.”

Ampak žal se premalo ljudi zaveda tega. Ponavadi šele takrat, ko resno zbolijo, nekateri pa tega žal ne spoznajo nikoli. Tako raje posežejo po različnih tabletah, ki jim mogoče koristijo na kratki rok, dolgoročno pa se znajdejo v začaranem krogu. In normalno se nam zdi, da ljudje, sploh starejši, trpijo na primer za različnimi kroničnimi, srčno-žilnimi boleznimi, doživijo infarkt pri 50, 60. Ne, ni treba, da je tako!

A vendarle se zdi, da vse več ljudi (vključno z nama) pričakuje več tudi od veganskega načina prehranjevanja, predvsem tisti, ki živimo zdrav in aktiven življenjski slog. Ker če vegani prakticiramo sočutje do živali, zakaj ne bi bili potem sočutni tudi do sebe, do svojega zdravja, telesa?

Najlepše je, če se v svoji koži počutiš odlično. In želim si, da bi se vsi. Le na tak način si lahko vzgled tudi ostalim. Še en meni zelo ljub stavek: »Imate dva doma. Zemljo in vaše telo. Skrbite za njiju.«

Maja, polna si modrosti. (smeh)

(smeh) Ja, ampak res bi bilo lepo, če bi se več ljudi zavedalo tega, in bi poskušali na najboljši možen način poskrbeti zase ter svoje dragoceno življenje preživeti kar se da kvalitetno in prijazno. To pa pomeni veliko gibanja predvsem v naravi, zdrave, kvalitetne hrane ter pozitiven odnos do življenja in vseh živih bitij.

Ker vem, da zelo rada potuješ, me zanima, kako uspeš na potovanjih najti čas za pripravo zdravega obroka? Se ti je kdaj zgodilo, da nisi imela možnosti pojesti obroka, izključno na rastlinski osnovi? Kaj takrat, si se pregrešila?

Včasih je potrebno malo več organizacije, sicer pa kamorkoli se že odpravim, najprej poiščem tržnico. (smeh) Če se odločim jesti zunaj in res ni druge izbire, si naročim ali krompir ali riž ali testenine in zelenjavo. Se mi je že zgodilo, da sem dobila na svoj krožnik tudi kdaj kaj vegetarijanskega, vendar ne kompliciram in iz tega ne delam drame. Lačna ne ostanem nikoli. In naredim najboljše, kar se mi zdi v danem trenutku.

maja-prasnikar-extraveganza_

Pametno! Sicer pa slišim, da se izobražuješ za inštruktorico fitnesa. Boš svoje novo znanje in izkušnje s področja zdravega prehranjevanja povezala v poslovno idejo?

Res je, čaka me samo še praktični del izpita in tako bom kmalu pridobila naziv inštruktorice fitnesa. Nisem pa nutricionistka in vse nasvete v zvezi s prehrano podajam izključno na podlagi lastnih izkušenj. Nikoli nikomur ničesar ne vsiljujem, vsak ima pravico, da se na koncu odloči sam. Idej je seveda veliko, kam vse pa me bo zanesla moja pot, ki je med drugim še naprej povezana tudi z glasbo, pa za enkrat ne vem.

Kako pa ohranjaš telesno kondicijo na potovanjih? Glede na to, da zagovarjaš vaje z lastno težo, je to najbrž lažje, saj potrebuješ  le nekaj prostora in voljo. Ti uspeva?

Vsi, ki me dobro poznajo, vedo, da sem zelo težko na miru. (smeh) Tako so tudi moje počitnice vedno zelo aktivne, saj si skoraj ne predstavljam dneva brez športa. Ampak to sem jaz. Uživam v tem, kar počnem, živim to, kar delam. Če je volja, se vse da.

Funkcionalno vadbo, torej vadbo z lastno težo, kjer aktiviramo več mišičnih skupin hkrati, res lahko izvajaš kadarkoli in kjerkoli, potrebno je le malo motivacije in želje po gibanju. Vse, ki bi se mi radi kdaj pridružili in potelovadili z mano, vabim na svojo Facebook stran SugarFit by Maja, kjer objavljam tudi svoje video-treninge, v kratkem pa me boste lahko našli tudi na YouTube kanalu.

Pogrešaš potovanja?

Ha, kot veš, sem ravno zdaj, ko delava tale intervju, na Tenerifih. In ko zaključiva, grem naravnost na plažo. (glasen smeh)

Maja, še malo, pa boš lahko zaplavala. (smeh)

(smeh) Saj veš, da ni problem, saj imam čas. Sicer pa res rada potujem, rada odkrivam koščke našega čudovitega planeta in se prepustim življenju, ki me “nosi” sem ter tja.

Evo, za konec, kam na naslednje potovanje? Že veš?

Rada imam spontane odločitve, ne planiram veliko vnaprej, vsekakor pa je moja želja še enkrat obiskati Filipine, upam, da čimprej. Azija, ki me je pred tremi leti čisto prevzela, je vsekakor moj naslednji plan.

 

Maja, iskrena hvala ti za čas, ki si ga med oddihom na Tenerifih namenila Extraveganzi. Če dobro pomislim, si popolna ambasadorka vrednot, ki jim sledimo tudi na našem portalu. Želim ti najlepše trenutke. Pojdi zdaj uživat na plažo, lep dopust in vrni se nazaj v Slovenijo!

Fotografije: Maja Prašnikar (osebni arhiv)

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​