Marko Feher: Naloga oblikovalca je, da ustvarja in ne da razmišlja o trendu

Modni oblikovalec Marko Feher je eden najbolj prodornih mladih dizajnerjev s področja bivše Jugoslavije. O svojem delu in etični drži pri ustvarjanju se je pogovarjal ekskluzivno za Extraveganzo.
marko feher intervju extraveganza (1)

Marko Potkozarac Feher je bosanski modni oblikovalec, ki živi in ustvarja razpet med Bosno in Hercegovino in Londonom. Že njegova prva kolekcija »Virdzina« je doživela veliko pozornosti in odobravanja s strani medijev in modnih poznavalcev, predvsem zaradi njegove brezkompromisnosti, drznosti, talenta in poguma.

Je etični dizajner, ki pri ustvarjanju svojih kolekcij ne uporablja živalskega usnja in drugih materialov živalskega izvora. Njegova kolekcija »Confession« je bila pred leti predstavljena na dogodkih ljubljanskega Tedna mode (Ljubljana Fashion Week – LJFW). Britanska modna revija Vogue pa je Feherja opazila na Tednu mode v Vancouvru (Vancouver Fashion Week) in na svojih straneh objavila njegovo celotno kolekcijo »Indestructible«. Večkrat nagrajeni Feher je prvi bosanski oblikovalec, katerega kolekcija oblačil je krasila omenjeno britansko modno biblijo.

don't understand a thing?

Read this interview in other languages!

Marko, živite in ustvarjate v Londonu, v vašem ustvarjanju pa je pogosto mogoče zaslediti pridih Balkana, torej področja, od koder izhajate. Pri svojem delu raziskujete tradicijo, dediščino in arhitekturo, ki vas navdihuje in osupne, nato pa modnim kolekcijam dodate svojo ustvarjalno vizijo in avtentičnost. Si mislim, da duša Balkana ustvarjalcu ponuja neusahljiv vir idej in navdiha?

Trenutno večino časa preživim v BiH, delam na nekaterih projektih, ki potekajo tukaj. London pa je mesto, kjer se izobražujem, in upam, da se bom do konca prihodnjega leta vrnil v London, da dokončam študij. Res je, moje delo ves čas prežemajo naše balkanske tradicionalne zgodbe, saj iz tu izhajam, preprosto sem stkan iz teh prostorov in te zgodovine, to je del mene. Težko bi se poistovetil z afriškimi plemeni ali britansko punk kulturo, ker to preprosto ni del naše identitete. Čeprav morda kot posameznik res pripadam nekemu drugemu prostoru, so moje korenine še vedno tukaj. Zame je to vsekakor raziskovanje identitete in resnično čutim, da se ji ne bom nikoli mogel izogniti, ker sem v svojem bistvu zelo povezan z Balkanom.

Kaj vam je ponudil študij v tujini na Central Saint Martins (CSM) v Londonu, česar vam študij v Banjaluki ni dal?

Uh, težko je to sploh povezati in primerjati. Ni nobene podobnosti. Rad bi videl, da se banjaluška fakulteta nekoliko izboljša, da napreduje in se posveti resničnim vrednotam in prizadevanjem, da zaživi dizajn, ne pa da učijo nore stvari, ki nikoli nikomur ne bodo koristile. Bistvena razlika med študijema je v tem, da te CSM uči tisto, kar moraš znati, in te hkrati prisili, da skočiš iz cone udobja.

S svojimi kolekcijami raziskujete zgodovino, tradicijo in zgodbo naše nekoč skupne države Jugoslavije. Tako ste denimo v kolekcijo »Yugoslavia«, za katero ste dobili navdih v spomeniku Tjentište v Sutjeski (BiH), vkomponirali peterokrako rdečo zvezdo. Glede na današnje družbene razmere in težnje po spreminjanju zgodovine po celotnem območju skupne države, me zanima, kakšen je bil odziv?

To se je vedno dogajalo in tako bo zmeraj, da vsak nov “junak” piše svojo verzijo zgodovine. Ja, sem jugonostalgik, čeprav dejansko nisem pripadal tistemu času, a se preprosto bolj vidim v tem sistemu, kot pa danes, ko smo vsi v majhnih, domnevno svobodnih državah ujeti bolj kot kdajkoli prej. Ko rečem ujeti, mislim mentalno, nekako smo vsi prepričani, da smo sami sebi dovolj, a nismo, skupaj smo zagotovo močnejši in še vedno verjamem v to. Verjamem, da bi lahko bili danes združeni država z najboljšimi fakultetami, gospodarstvom, turizmom … Za vse imamo potencial, toda pač nismo, vsak ostaja med svojimi štirimi stenami … Pri tem pa je vse nas ta “svoboda” preveč stala in še vedno jo odplačujemo.

Odziv je bil odličen, sploh se ne zavedam, koliko ljudi misli, kot jaz, zdaj mi je jasno, da nisem sam. Mnogo ljudi je mojo “Jugoslavijo” doživelo zelo osebno.

Kolekcija »Yugoslavia«

Marko, zdi se mi, da niste eden tistih oblikovalcev, ki ima težavo najti temo za svojo novo kolekcijo. Ko človek gleda vaše kreacije dobi občutek, da pripovedujete zgodbo prostora, ki je drzen, samozavesten, tudi surov, celo temačen, a hkrati tudi ranljiv, brezkompromisen, čuteč in pobalinsko igriv. Kar je v svojih odtenkih tudi prostor naše skupne države.

Tako je! Nekoč sem dal intervju za italijansko revijo Esquire in ko so me vprašali, zakaj je vse v odtenkih sive, sem odgovoril, da gre pravzaprav za izraz balkanske mentalitete, temne, sive, meglene, težke, in to v resnici je. Smo prostor, ki se nenehno za nekaj bori.

Zelo pomembno se mi zdi, da ste izjemno občutljivi pri izbiri materialov. Zaradi živali in okolja. Ne uporabljate denimo živalskega usnja oz. drugih materialov živalskega izvora, večinoma uporabljate 100 % eko bombaž in druge okolju in živalim prijazne materiale. Zanima me, kako bosanski in širši prostor skupne države sprejemata vašo etično držo glede neuporabe živalskih, in okolju škodljivih, materialov? Malo je modnih oblikovalcev z območja naše skupne države, ki jim je etičen pristop k oblikovanju pomemben. Zdaj se spomnim le Slovenke Matee Benedetti.

No, pri nas se to držo sprejema s posmehom, moram reči, da v Bosni morda celo najbolj. Vegetarijanec sem 11 let, v mojih začetkih je bil to zelo težko sprejemljiv pojem. Vsi so imeli kaj povedati, dodati, komentirati, svetovati, ker preprosto ni bilo »normalno«. Danes je situacija sicer nekoliko boljša ali pa sem se zgolj preveč navadil na vse to. (smeh)

Kar se tiče materialov. Vedno gledam na to, da so ekološki, reciklirani ali ekološke pridelave. Včasih ni mogoče doseči vseh zahtev, a se trudim, da v največji meri odgovarjajo mojim standardom. Zdaj to tudi v svetu postaja trend, kar me zelo veseli. Upam, da se bodo ozavestili tako proizvajalci kot potrošniki, ne samo pri oblačilih, ampak tudi pri hrani, avtomobilih in vseh ostalih industrijah. V naši regiji je precej težko najti ustrezne materiale, ampak svet je svetovna vas, zato je danes vse na dosegu roke, če se potrudiš.

Intervju s slovensko etično modno oblikovalko Mateo Benedetti, ki ustvarja pod blagovno znamko Matea Bendetti LIVE.

Preberite tudi intervju z Marjeto Hribar, oblikovalko nakita, ki pod blagovno znamko KUOLMi ustvarja čudovite kose nakita iz črnega zlata.

Znano je, da so okolju in živalim prijazni materiali – jabolčno in ananasovo usnje, muskin (usnje iz gob), bambus, pomarančni in kavni tekstil, ekološke volne, svile in pletenine, poliuretan (reciklirana plastika) – lahko dražji in/ali težje dostopni zaradi omejene proizvodnje (in kompleksnosti proizvodnje) tovrstnih materialov.

Kot sem že rekel, svet je globalna vas in vse je dostopno. Materiali, s katerimi delam, so res dražji od običajnih, vendar je to tisto, kar moji kupci cenijo in podpirajo, zato so seveda izdelki nekoliko dražji. Edina stvar je, da občutljivi in redki materiali ne dopuščajo napak v proizvodnji, saj je potem cel kos neuporaben. In potem se spet pojavi težava, ali je isti material na zalogi.

Ste eden tistih modnih oblikovalcev, ki ne želijo slediti trendom. Vaše kolekcije so vselej nekoliko avantgardne, morda celo nekoliko temačne. Zanima me, ali vam je zato težje najti kompromis med tem, kar imenujemo trend, in med vašo vizijo tega, kar predstavljate kot dizajner? Navsezadnje živite od oblikovanja oblačil, zato morate s kupci vaših oblačil vseeno najti skupni jezik.

Menim, da je naloga oblikovalca, da ustvarja in ne da razmišlja o trendu. Takrat, ko najbolj razmišljate o tem, kaj boste prodali, se to nikakor ne izide, ko pa presodite, da nekaj ne bo šlo v prodajo, pa običajno gre. Kompromis je po mojem mnenju slaba stvar, če je prisilen, zato se je treba z nekom povsem naravno ujeti na isti valovni dolžini. Jaz svojih kupcev nisem iskal, prav tako niso oni iskali mene, našli smo se povsem preprosto in spontano.

Kolekcija »Confession«

Ja, nekako tako sva se »našla« tudi midva v Sarajevu v trgovini s konceptom Bazerdžan. Marko, pretežno ustvarjate unisex modo, torej oblačila, ki jih lahko nosijo tako moški kot ženske. Kolekcija »Ice Machine« je bila izlet iz te androgenosti. A vendarle se zdi, da ste eden tistih ustvarjalcev, ki na tem »mačo« prostoru, torej na ozemlju bivše Jugoslavije, ruši stereotipe in dokazuje, da lahko ustvarjaš tudi drugače, da si moraš kot ustvarjalec upati in svobodno misliti. Je v tej drži tudi nekaj kljubovanja družbi ali gre bolj za vaš modus vivendi, ki ga pač dosledno in brezkompromisno vnašate v svoje delo?

Ne, ne poskušam kljubovati družbi, ampak poskušam izraziti svoja stališča, ne glede na to, ali so ta sprejeta ali ne. Nekako se trudim, da ne sprejmem vseh družbenih norm, če jih ne štejem za dobre, čeprav sem zagotovo veliko tega ponotranjil nezavedno. Ne vem več, kaj pomeni »mačo«, v resnici niti ne vem, kako je pri nas to opredeljeno. Ali je to nekdo, ki je agresiven ali je to nekdo, ki se žrtvuje za svojo družino. Mislim, da so ti izrazi pri nas pomešani. (smeh) Zmeraj in vedno je to, kar počnem, odraz mene, ali je to komu všeč ali pač ne.

Kolekcija »Kozara Ethno Fusion«

Pred meseci sem zasledil, da se kosi iz vaše zadnje kolekcije »Kozara Ethno Fusion« lahko naročijo le preko vašega instagram in/ali facebook profila. Predvsem zaradi kompleksnosti izdelave blaga in ker se vsako oblačilo šiva po meri naročnika/-ce. To pomeni, da se na nek kos oblačila lahko čaka tudi do 14 dni in več. Kako ta način nakupa sprejemajo vaši kupci, glede na to, da večina potrošnikov živi v slogu: pomeri – kupi – nosi?

Da, tako je iz več razlogov. Eden je ta, da proizvodnja pogosto ni enostavna, drugi pa je ta, da sem precej len glede spletne trgovine. Pogosto sem namreč v precepu, ne vem, ali naj prepustimo to spletni trgovini ali da še naprej delamo tako kot doslej. Nekako je bolj pristno, kadar veš, kdo kupuje tvoje kose oblačil, po drugi strani pa je spletna trgovina stvar anonimnosti, nekako mi je lepo poznati ljudi, ki kupujejo moje kose.

Vaših kolekcij oziroma oblačil ne moremo najti v Sloveniji. Kdaj bomo slovenski kupci dobili priložnost, da tudi vaše modne kose kupimo na slovenskih tleh?

Iskreno moram povedati, da je bilo povpraševanje iz nekaterih trgovin pri vas, morda se kaj kmalu tudi dogovorimo. Največ vprašanj za majico “Jugoslavija” je prišlo prav iz Slovenije in to me takooooo veseli!

Fotografije: Aleksandar Arsenović, Edvin Kalić, Marko Feher osebni arhiv.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​