Prepričan sem, da poznate vsaj enega človeka, ki bolj ali manj redno meditira. Dandanes se ljudje iz različnih vzgibov odločajo za neko vrsto tehniko sproščanja. Življenje in delovne obveznosti nam namreč narekujejo hiter tempo, predajamo se različnim priložnostim in izzivom, ki pa jih vse težje usklajujemo z družinskimi ali prostočasnimi obveznostmi.

Prav meditacija pa nam lahko učinkovito pomaga pri odpravljanju skrbi in nelagodja, ki izvirata iz preobremenjenosti, lažje se spoprijemamo s stresnimi situacijami in učinkoviteje se lotevamo reševanja težav. Še pomembneje, meditacija povečuje občutek zadovoljstva, zaradi redne prakse smo bolj srečni in učinkovitejši v vsakodnevnih izzivih.

Različne vrste meditacij pa ne vplivajo v isti meri in z enakimi učinki na naše počutje, naš organizem in zdravje, pač pa se lahko ti učinki znatno razlikujejo. Tudi glede na naše interese in pričakovanja oz. odločitve, zakaj se želimo naučiti meditirati.

MEDITACIJA

Katere vrste meditacij poznamo?

Danes večina raziskovalcev meditacijo razvršča v tri kategorije:

  1. Meditacija, ki temelji na načelu koncentracije ali t. i. focused attention meditation (FAM). Gre za usmerjeno vračanje naše pozornosti na neko misel, predmet, stanje, dogodek … Sem spada izjemno veliko število različnih meditacij, vizualizacij itn.
  2. Meditacija odprtega spremljanja ali t. i. open monitoring meditation (OMM). Sem med drugim spada morda najbolj znana tehnika mindfulness oz. čuječnost.
  3. Meditacija, ki omogoča samodejno transcendenco aktivnosti ali t. i. automatic self-transcending (AST). Ena takšnih, ki je tudi v Sloveniji dobro poznana in v znanstvenem svetu tudi najbolj raziskana, je transcendentalna meditacija (TM).

Če je za prvi tip meditacij značilno nenehno osredotočanje in vračanje naše pozornosti na nekaj, pa je za drugi tip meditacij značilno zavedanje pojavov, ki se dogajajo iz trenutka v trenutek. To pomeni, da je naše doživljanje ali pozornost usmerjena na trenutno izkušanje, ne da bi želeli vplivati na to izkušnjo (s spreminjanjem) ali da bi želeli to izkušnjo zatreti.

Predvsem na zahodu smo bili v največji meri seznanjeni s prvima dvema tipoma meditacij, zelo raziskana pa je bila tudi t. i. LKM meditacija (loving-kindness meditation), ki pa je vrsta meditacije, ki združuje načela in kvaliteto prvih dveh.

Raziskovalca Travis in Shear pa sta v nasprotju z Lutzem predlagala, da bi dodali še eno, torej tretjo kategorijo meditacije. Ta posamezniku omogoča transcendiranje lastne aktivnosti in izkušanje tistih najbolj finih ravni zavesti.

Tovrstne meditacije pa prinašajo povsem novo kvaliteto v življenje posameznika, saj te tehnike v temelju spreminjajo tudi fiziologijo človeka. Kar pa ima izjemno velik vpliv na (fizično in duševno) zdravje človeka.

MEDITACIJA

V čem se tri kategorije razlikujejo?

Prav vsi trije tipi meditacij imajo nek vpliv na človeka, njegovo fiziologijo, kognicijo ali počutje. Danes so lahko učinki meditacij znanstveno relativno dobro in natančno merjeni, kar pomeni, da smo na nek način lahko prepričani v učinke meditacije tudi, če smo po naravi skeptični in ne verjamemo ravno, da nas bo meditacija sprostila, umirila in osrečila.

Vse vrste meditacij, ki obstajajo, za katere ste slišali ali pa tudi ne, spadajo v zgoraj omenjene tri kategorije. Razlika med omenjenimi kategorijami je predvsem v vplivu na delovanje možganov (in fiziologijo človeka) med samim izvajanjem meditacije.

Raziskovalci odzivanje možganov enostavno preverijo z elektroencefalografijo (EEG), ko z elektrodami na površini glave merijo možgansko električno aktivnost. To pa pomeni, da imajo različna duševna stanja človeka različno električno aktivnost možganske skorje. In različne meditacije povzročajo različno električno aktivnost možganske skorje. Ta podatek pa vam že lahko olajša odločitev glede na vaše želje in potrebe, katero meditacijo izbrati.

  1. Za meditacije, ki temeljijo na načelu koncentracije, je značilna beta/gama aktivnost (13–40 Hz), ki se pojavi v budnosti pri intenzivnem razmišljanju, med analiziranjem nečesa, reševanje težkih kognitivnih nalog itn.
  2. Za meditacije odprtega spremljanja je značilna theta aktivnost (4–8 Hz), ki se običajno pojavlja med stanjem rahle zavesti (dremanjem), sanjanjem ali v trenutku, preden zaspimo in preden se zbudimo, tihem osredotočanju ali hipnozi.
  3. Za meditacije, ki omogočajo samodejno transcendenco pa je značilna alfa aktivnost (8–12 Hz), ki se pojavi v stanju sprostitve in globoke umirjenosti. V alfa stanju smo sposobni hitrega učenja, krepi se naša intuicija, pojavi se koherenca delovanja možganov itn.
1

meditacije, ki temeljijo na načelu koncentracije

focused attention meditation (FAM)

beta/gama aktivnost (13–40 Hz)

primer: vizualizacija

2

meditacije odprtega spremljanja

open monitoring meditation (OMM)

theta aktivnost (4–8 Hz)

primer: mindfulness

3

meditacija, ki omogoča samodejno transcendenco aktivnosti

automatic self-transcending (AST)

alfa aktivnost (8–12 Hz)

primer: trandcendentalna meditacija (TM)

Meditacija doma vs. skupinska meditacija?

Gotovo ste že slišali koga navdušeno govoriti, kako fino se je počutil med in po skupinski meditaciji. Spet drugi cenijo mir in udobje lastnega doma, kjer lahko meditacijo izvajajo povsem samostojno.

So prednosti in navidezne slabosti obeh možnosti, gotovo pa je eno: tako meditacija doma kot skupinska meditacija vam bosta dali mnogo več kot pa zgolj posedanje (doma ali nekje v družbi). A kako je v resnici z učinki? Ali je bolje, da se udeležujete skupinskih meditacij ali da izvajate meditacijo doma?

Meditacija doma ima to prednost, da jo lahko v katerem koli trenutku izvajate v svojem najljubšem prostoru, ne da bi za to morali oditi na pot. V udobju doma lahko poskrbite, da sedite v preizkušenem, najbolj udobnem stolu, lahko se predate miru in vas ne motijo posamezniki, ki običajno v skupini kihajo, kašljajo ali se kako drugače premikajo in ustvarjajo moteče šume.

Seveda pa ima tudi meditacija doma svoje slabosti, kar vam lahko povem iz izkušnje. Moje tri mačke, denimo, nimajo nikakršnih težav med meditacijo se uleči v moje naročje, se pričeti umivati, nato pa med glasnim predenjem in mavsanjem zahtevati, da jih čoham in božam.

Tudi skupinska meditacija ima svoje prednosti in slabosti. Že omenjenim slabostim, ki vas lahko motijo v skupini, se običajno pridružuje še izguba časa, ki jo morate prišteti, da se pripeljete na lokacijo, kjer se skupinska meditacija izvaja. V kolikor seveda ne poteka v dvorani zraven vaše hiše ali bloka.

Težko je reči za prvi dve kategoriji meditacij, a če boste izvajali meditacijo, ki omogoča samodejno transcendenco aktivnosti, vam bo skupinska meditacija izkušnjo zagotovo poglobila, saj učinek skupinske meditacije povečuje koherenco v skupini ali širše v družbi.

Znan je primer raziskave iz leta 1993 v Washingtonu, ko je skupina 4.000 udeležencev transcendentalne meditacije (TM) in naprednega programa TM-Sidhi programa izvajala skupinsko meditacijo z namenom zmanjšanja kriminala v družbi. V skoraj 2 mesecih (7. junij–30. julij) trajanja raziskave so udeleženci skupinske meditacije povzročili upad kriminala (t. i. HRA kriminala – homicides, rapes and assaults) za 23,3 %.

Spoznajte prednosti transcendentalne meditacije (TM), znanstveno najbolj raziskane sprostitvene tehnike na svetu.

Torej, katero meditacijo izbrati?

Znanstvene raziskave ugotavljajo, da je meditacija eden najučinkovitejših mehanizmov za uravnavanje notranjega sveta (kognicije, duševnosti, fiziologije) človeka, kar ima za posledico več zdravja in občutenja sreče ter osebne izpolnjenosti. Vse to pa seveda zelo vpliva tudi na dojemanje »zunanjega« sveta, ki se navidezno »spremeni« na bolje, ne da bi se zares spremenil. Sreča se pravzaprav skriva v nas samih, prav tako kot jeza, dvom, žalost ali ljubezen.

Logično je, da ima srečen in izpolnjen človek povsem drugačen pogled na svet od čemernega, nikoli zadovoljnega nergača, ki ga ne spravi v dobro voljo niti nasmeh ali prijazen pozdrav neznanca. Ali jutranje pomladno sonce in vonj dehtečega cvetja.

Srečen človek je praviloma izjemno dojemljiv za težave drugih, je empatičen in pripravljen ponuditi pomoč, čeprav mogoče tudi sam nima dobrega dneva. Prav tako pa zna – kar je zelo pomembno – v pravem trenutku reči ne, čeprav večina mogoče od njega pričakuje, da bo vselej kimal. 

Zato je nasvet, katero meditacijo izbrati, kot bi vam moral svetovati, kako vzgajajte svoje otroke. Gotovo pa je, da boste v stik z znanjem prišli v trenutku, ko boste pripravljeni. In naučili se boste tiste meditacije, ki jo boste v danem trenutku svojega življenja potrebovali.

Nekaj previdnosti le pri novodobnih gurujih, ki prodajajo skupaj z meditacijo tudi meglo. Znanstveni dokazi o pozitivnih učinkih meditacije so lahko voda na mlin prav tem gurujem, ki brez slabe vesti »prodajajo« znanstvene ugotovitve o učinkih meditacije, čeprav njihova metoda oz. tehnika ni bila nikoli znanstveno preverjena.

Previdno, predvsem pa pogumno in z odprtim srcem v svet.

Viri

Amanda Cristina Mosini, Marcelo Saad idr., Neurophysiological, cognitive-behavioral and neurochemical effects in practitioners of transcendental meditation – A literature review, Revista da Associacao Medica Brasileira, Vol. 65, No. 5, str. 706 – 713. 3. junij 2019. Dosegljivo na http://www.scielo.br/scielo.php?pid=S0104-42302019000500706&script=sci_arttext.

Dominique P. Lippelt, Bernhard Hommel, Lorenza S. Colzato, Focused attention, open monitoring and loving kindness meditation: effects on attention, conflict monitoring, and creativity – A review, Frontiers in Psychology, 23. september 2014. Dosegljivo na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4171985/#B30 (prenesite .pdf).

Fred Travis in Jonathan Shear, Focused attention, open monitoring and automatic self-transcending: Categories to organize meditations from Vedic, Buddhist and Chinese traditions, Consciousness and Cognition, Vol. 19, Issue 4, str. 1110 – 1118, december 2010. Dosegljivo na https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1053810010000097?via%3Dihub (prenesi .pdf).

Madhuleena Roy Chowdhury, What is Loving-Kindness Meditation? (Incl. 4 Scripts), Positive Psychology, 17. januar 2020. Dosegljivo na https://positivepsychology.com/loving-kindness-meditation/.

V Sloveniji najbolj znan in v svetu priznan učitelj transcendentalne meditacije (TM) je dr. Andrej Rus, ki v Sloveniji izvaja tudi napredne tehnike transcendentalne meditacije (TM). Več o dr. Andreju Rusu in mag. Darji Kogej si lahko preberete na http://www.atma.si/

Antoine Lutz, Heleen A. Slagter idr., Attention regulation and monitoring in meditation, Trends in Cognitive Sciences, Vol. 12, Issue 4, str. 163 – 169, april 2008. Dosegljivo na https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1364661308000521.

John S. Hagelin, Maxwell V. Rainforth idr., Effects of Group Practice of the Transcendental Meditation Program on Preventing Violent Crime in Washington, D.C.: Results of the National Demonstration Project, June–July 1993, Social Indicators Research, Vol. 47, Issue 2, str. 153 – 201, junij 1999. Dosegljivo na https://link.springer.com/article/10.1023/A:1006978911496.