Živimo v času, ko nam Google lahko pove vse. Koliko kalorij smo zaužili, koliko beljakovin, če smo dobili dovolj tega ali onega vitamina itd. Ali ni zanimivo, da imamo vse te podatke, pa se kljub temu borimo s številnimi tegobami prekomerne teže (tudi premajhne teže), težavami s počutjem in pomanjkanjem energije?

Z izkušnjami pri delu z najrazličnejšimi strankami sem spoznala, da težave najpogosteje ne izvirajo iz tega, da bi nam česa manjkalo, temveč iz tega, da preprosto uživamo preveč stvari, ki za nas niso tako zelo potrebne. Težava je v tem, da hrano jemo z glavo in mišljenjem, ne pa z intuicijo in razumevanjem lastne vrste.

Naj razložim.

Stranke, ki po navadi pridejo k meni, so o prehrani že veliko prebrale. Vedo, kako pomembne so omega 3 maščobne kisline, kako pomembno je zaužiti dovolj beljakovin, kako pomembno je imeti ta in oni vitamin in kako so določeni vitamini topni le v maščobi. Nadalje tudi »vedo«, da ni zdravo redno uživati velikih presežkov energije in tudi »vedo«, da je ekološka hrana primernejša od neekološke.

Resnica je, da je vse to, kar sem naštela, dejansko pomembno. A težava je v tem, da ljudje ne poznajo drobnega tiska in da so o teh stvareh podučeni na točno določen način, s strani industrije, ki jim želi prodati ta ali oni izdelek, ta ali oni prehranski dodatek.

Ne razumejo, da se maščobne kisline nahajajo v čisto vsej hrani, ki nekje zraste, ne vedo, da ima aminokisline vsa hrana, ki je nekje zrastla in ima trdno obliko (sadeži, žita, listi, gomolji, oreščki, semena …). Nadalje ne vedo, da četudi neke vitamine zaužijejo, jih mora biti njihovo telo sposobno tudi prebaviti, absorbirati, izkoristiti in primerno izločiti. Prav tako pogosto ne razumejo, da v telesu nimamo le tistih hranil in vitaminov, ki jih zaužijemo, temveč določene maščobne kisline, aminokisline in vitamine proizvajajo tudi mikroorganizmi v našem prebavnem traktu.

Ker tega ne vedo, zapravijo denar v napačnih trgovinah, delajo nepotrebne krvne teste zaradi strahov pred pomanjkanji, hodijo v fitnes s cilji, ki bi jih lahko dosegli že samo s pravo prehrano. Povrhu vsega pa panično vnašajo zaužito hrano v različne aplikacije, ki naj bi jim povedale, ali so zaužili dovolj tega ali onega hranila.

Danes vam bom povedala, katere prakse so vsaj zelo problematične in pomanjkljive, če ne celo povsem nepotrebne in škodljive vašemu zdravju, vitalnosti in denarnici, in vam povedala, kakšno strategijo lahko za zdravo življenje uporabite namesto njih.

nepotrebni in škodljivi trendi 21. stoletja

Tehtanje hrane in spremljanje energijskega vnosa

Veliko ljudi misli, da bodo svoje telo lahko obvladali s tem, da mu bodo odmerjali, koliko hrane dobi v enem obroku. To predhodno izračunajo s pomočjo računanja kalorijskih potreb na osnovi svoje telesne teže in puste telesne mase ter na osnovi ocene lastne aktivnosti.

Težava je v tem, da še tako natančen izračun nikakor ne more predvideti vsega. Izračun ne upošteva dneva v vašem ciklusu (če ste ženske), ko imate na različne dni različne potrebe po energiji. Izračun ne upošteva, da ste morda danes vstali malce kasneje in ste morali zato zjutraj teči na avtobus, namesto hoditi. Izračun ne upošteva, da vas je prijatelj morda povabil na hrib, na katerega naj bi po njegovem hodila eno uro, ker pa sta zavila na napačno pot, vama je pot vzela več časa, poleg tega pa je bila pot tudi blatna in je veliko drsela, zato sta potrebovala več energije za vzpon in spust.

In kaj, če se je vaš partner ravno tisti dan odločil, da si želi strastnega ljubljenja po kosilu, ki ni bilo v načrtu? Povrhu vsega je lahko v vašem stanovanju danes malce bolj mrzlo in bo telo potrebovalo več energije za ohranjanje temperature kot druge dni.

Me razumete, kam ciljam? Noben prehranski svetovalec ni tako jasnoviden, da bo vedel natančno koliko kalorij/hrane vaše telo potrebuje, da bo sito in da bo imelo dovolj energije za vse dnevne izzive.

 Edini, ki to lahko določi, je vaše telo samo. Le telo ve, koliko energije potrebujete.

Pozor, to ne pomeni, da ste nemočni. To samo pomeni, da se morate osredotočiti na druge aspekte hrane, kot pa na samo energijo. Kot veste, vaše telo potrebuje vodo, vlaknine, vsa glavna hranila in dovolj, a ne preveč energije. Veliko bolj kot spremljanje energijskega vnosa, je za vas torej smiselno razumevanje hrane in izbira živil na osnovi tega, koliko primerna so za vašo »živalsko« vrsto.

Če ne veste nič o prehrani in vam pred oko pomolim sočen mango in krof, katera hrana se vam zdi bolj zdrava? Če vam pod nos pomolim banano in pravkar zaklano žival, katera izbira vam bo bolj dišala?

Če vam takšni »primitivni« poizkusi niso všeč, potem se vsaj podučite o pojmu energijske gostote. Ta pojem vas bo naučil, kako lahko jeste, kolikor želite in ob tem ohranite oz. dosežete optimalno telesno težo.

Namreč, različna hrana ima v različni teži skrito različno količino energije. V določeni hrani boste v enem kilogramu zbrali malo energije (sadje, zelenjava), spet druga hrana pa bo imela v enem samem kilogramu tudi 3 do 5x več energije (meso, jajca, mleko, kruh …) ali pa celo 10x več (sir, maslo, olje, oreščki, čokolada, torte, peciva).

Vaš želodec je pred tisočletji, ko večina hrane z visoko energijsko gostoto ni bila prav lahko dostopna oz. ni niti obstajala, z lahkoto ostal poln, vi pa se niste redili, saj v naravno prisotno hrani ni bilo toliko koncentrirane energije. Ko pa je človek obrokom začel dodajati koncentrirane oblike hranil, ki jih senzorji v prebavnem traktu niso zaznali, se je logično začel rediti.

Če boste spremljali le energijski vnos, si boste s tem zgolj nakopali stres, telo pa bo, če se bo čutilo sestradano, poskrbelo za masivne napade lakote, katerim boste prej ali slej podlegli in se nažrli energijsko najbolj nabite hrane (kruh, sir, mastne jedi), da bi čim prej nadomestili izgubljeno energijo.

Lekcija skrbi za primeren energijski vnos se torej glasi:

Če želite biti vitki in zdravi, ne spremljajte energijskega vnosa in ne tehtajte hrane, ampak pretežno jejte hrano, ki ima malo, a še vedno dovolj energije na kilogram in ki telesu brez dodajanja česarkoli daje vse hranilne snovi, ki jih le to potrebuje. (Ekološko sadje in zelenjava, gomolji, polnovredna žita in stročnice, pijte vodo).  

Raje kot o energijskem vnosu se torej brigajte o tem, ali je hrana kje zrastla in o tem, iz kakšnega semena in na kakšni zemlji je zrastla. Če boste jedli hrano iz dreves, zemlje in grmov, boste zlahka izgubili odvečne kilograme ali pa si povrnili vitalnost, ki ste jo dolgo tega izgubili.

nepotrebni in škodljivi trendi 21. stoletja

Obsesija s tem, ali ste dobili dovolj hranil ali beljakovin

Ko ljudje spremenijo hrano, še posebej, ko preidejo na rastlinsko prehrano, vse njihove svojce (posledično tudi njih), zelo skrbi, če bodo na tej prehrani dobili vse, kar njihovo telo potrebuje. To se mi zdi izjemno zanimivo, saj je večina ljudi, s katerimi delam, celo življenje jedla zelo enolično hrano (zrezek, krompir, mastna solata, kruh za zajtrk) in se do spremembe prehrane nikdar niso vprašali, če jim česa manjka.

V skrb pred pomanjkanjem tega ali onega hranila nas po navadi pahnejo različni internetni članki, svojci in (ne)znanci, ki berejo te članke, fitnes trenerji, zdravniki ipd.

Kar je res, je to, da telo nujno potrebuje določena hranila za optimalno delovanje. Težava je v tem, da veliko člankov zelo selektivno prikazuje, kje določena hranila najdemo in zato ljudje pogosto zmotno verjamejo, da so ta hranila prisotna zgolj v teh živilih. Eden od takšnih primerov so na primer omega 3 maščobne kisline, o katerih bomo še pisali v naslednjih prispevkih, beljakovine in številni vitamini in minerali.

Seveda je mogoče, da v pomanjkanje teh hranil zapadete izključno zaradi hrane: če boste ves čas jedli zgolj procesirano prehrano, polno visoko-kaloričnih sestavin (npr. čips in kokakolo), se boste na dolgi rok zagotovo podhranili določenih ključnih hranil.

To pa še ni vse. Četudi boste vse izračunali in v svoje telo dali dovolj železa, dovolj selena, dovolj kalija, magnezija in kalcija (in drugih hranil), s tem še ne morete zagotoviti, da bo vaše telo to izkoristilo. Razumeti morate namreč, da sposobnost človeškega telesa ni odvisna zgolj od tega, kaj v svoje delo dajemo, temveč tudi od tega, kako naše telo to sprejme.

Če naše telo iz katerih koli razlogov hrano slabo prebavi, absorbira, izkoristi in je ne zna primerno izločiti, imamo lahko kljub optimalnemu vnosu številne simptome pomanjkanja. Pa to ni nujno krivda naše hrane, temveč našega obstoječega terena (telesa).

Namesto, da se osredotočate na branje nalepk, na seštevanje % vitaminov, ki ste jih v dnevu zaužili, se ponovno osredotočite na to, da se vprašate, kakšno hrano sploh jeste.

Osredotočite se na to, ali je hrana, ki jo jeste, primerna vaši »živalski« vrsti. Je primerna za vaše zobe, je dovolj zrela, ali je v svojem naravnem stanju okusna in ali je kje zrastla? Ta vprašanja so veliko pomembnejša od obsesije s tem, ali boste pojedli dovolj tega ali onega.

Največ, kar bi moral človek glede hrane in zdravja skrbeti, je slednje:

Ali je hrana, ki jo jem, nekje zrastla iz kakovostnega semena in dobre zemlje in ali je primerna za uživanje moje vrste? Ali imam te hrane dovolj, da me obdrži pri življenju in ali je bila ta hrana pridelana na sonaraven način? Ali imam zagotovljene tudi druge primerne pogoje za zdravo in srečno življenje (dovolj gibanja na svežem zraku, čista voda, ljubezen in skupnost)?

Če je odgovor na vsa ta vprašanja da, potem je skrb za pomanjkanje hranil praviloma nepotrebna. Če je odgovor na vprašanja ne, začnite najprej svoje moči usmerjati v to, da odgovori postanejo da, hrano pa dopolnjujte le v primeru, da na kakšnega od teh vprašanj še dolgo ne boste mogli odgovoriti z da.

Lekcija obsesije s hranili se torej glasi:

Namesto, da se obremenjujete z delci, skrbite za celoto. Namesto, da se obremenjujete s tem, česa vam lahko primanjkuje, se raje vprašajte, če nimate česa preveč.

Vas skrbi vnos sladkorja? Je res nevaren za naše telo? Preverite v članku Špele Vehar: Resnica o sladkorjih in nevarnosti diet z nizkim vnosom ogljikovih hidratov.

Spoznajte tudi model 5s – zdravo prehranjevanje v najosnovnejši in najmanj predelani obliki.

Sporočilo za domov: Odgovori so na vašem krožniku – če jih želite videti

Ko stranke pridejo k meni zaskrbljene glede hranil in kalorij, jih najprej vprašam, kako jim je do sedaj v življenju ta obsesija koristila. Pogosto s sklonjeno glavo priznajo, da ne prav dosti. Takrat jim razložim moje videnje prehrane in zdravja, kot ga bom danes razkrila tudi vam. Z mojim mnenjem se vam ni treba  strinjati, lahko pa o njem razmišljate, ko si boste naslednjič pripravljali svoje kosilo in razmišljali o tem, kako boste preživeli prosti čas.

Moj pogled na hrano: Človek bi moral, kadar je to mogoče, jesti veliko hrane v njenem naravnem (surovem) stanju, ki ga najbolj privlači in je najbližje njegovi telesni zasnovi in prebavnemu traktu, zobovju in sposobnosti njegovih okončin (sadje). In malo manj hrane, ki ga sicer nasiti in očisti, vendar mu ne daje veliko energije (zelenjava, zelišča).

Kadar se človek znajde v razmerah, ko te hrane nima na voljo ali živi v ekstremnih vremenskih razmerah (mraz), bi moral za preživetje izbirati tisto hrano, ki mu še vedno nudi energijo, čeprav jo mora morda za to toplotno ali mehansko obdelati (gobe, oreščki, semena, gomolji, kostanj, žita, stročnice …). Jesti bi morali samo takrat, ko smo dejansko lačni in ne takrat, kadar je »čas za to«, in prenehati, ko smo siti.

Poleg tega bi moral človek največ časa preživeti na svežem zraku, v gibanju, bosih nog, kadar je to mogoče, odkrite kože, piti čisto vodo in preživljati čas z družino in prijatelji v medsebojni pomoči in podpori.

V primeru skrajnih razmer, ko človek nima na voljo nobene druge hrane in je od tega odvisno njegovo preživetje, se lahko posluži tudi uboja drugega živega bitja ali odvzema njegovega mleka ali neoplojenih jajc, hrane za njihove družine (med). Če je to seveda edino, kar mu lahko omogoči preživetje iz danes na jutri.

V skrajnem primeru bi lahko človek preživel več časa v zaprtem prostoru, obut in oblečen.

Danes živimo, kot da smo v skrajnih primerih, čeprav nismo.

Dejstvo je, da ljudje, ki to berejo, po navadi nimajo težav s tem, da ne bi mogli celo leto jesti sadja, zelenjave, gomoljev, žit, semen, oreščkov in stročnic. Kljub temu, da nam je naša naravna hrana enostavno dostopna in je tudi cenovno ugodna, se ljudje zaradi tradicije in okusa prehranjujemo z vsem drugim, kot bi se morali. Jemo salame, pogače, sire, maslo, kruh, jogurte, olje, skuto, čipse, pijemo sladke pijače, mleko, alkohol, medtem ko imamo sadje na mizi praktično samo še za okras, ker je lepega videza.

Prav tako bi lahko živeli drugače. Lahko bi imeli manjša domovanja in večje vrtove. Lahko bi bili brez avta in bi na ta račun lahko delali manj ur in bili več zunaj. Lahko bi manj gledali televizijo in se več družili. Lahko bi si pomagali in delili stvari, namesto, da si mora vsak kupiti svoj predmet, ki ga uporabi le nekajkrat letno.

Zakaj ne bi jedli tistega, kar je lepo in dišeče, tistega, kar je zrastlo, namesto tistega, kar smo ubili, spremenili, izločili ali ustvarili sami? Zakaj ne bi počeli tistega, kar nas osrečuje, namesto tega, da počnemo nekaj, česar nočemo, samo da kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo?

Viri

https://nutritionfacts.org/

Špela Vehar, Zakaj je rešitev za vaše težave stavek: “Briga ma energija”!, 22. junij 2018, dosegljivo na https://luckyshelly.com/zakaj-je-resitev-za-vase-tezave-stavek-briga-me-energija/.

Douglas J. Lisle, Alan Goldhamer, Past užitka: obvladajmo prikrito silo, ki uničuje naše zdravje in srečo: sodobna zahodna prehrana, alkohol, droge, zdravila, tobak, kofein, razuzdanost. Škofja Loka, 2014. Založba planet.