Ponovno je tu praznični december, mesec brezglavega nakupovanja, prednovoletnih znižanj, super ponudb in polnih nakupovalnih središč. Oglasna sporočila nas nagovarjajo, da bo naš december zares popoln šele, ko se predamo neskončnim ponudbam, ki plenijo našo pozornost in v nas ustvarjajo neusahljive želje po nakupih.

In bližje kot smo prazničnemu razpoloženju, bolj se v nas krepi občutek, da ne bomo srečni, če vsaj nekaj izdelkov v bogati praznični ponudbi ne konča v naših rokah. A šele tedaj, ko ugasnejo novoletne luči in praznike znova zamenja vsakodnevni delovni ritem, se pokažejo resnične posledice te neznosne lahkosti potrošništva.

In šele takrat lahko zares vidimo, kam nas je pripeljalo neprestano pehanje za novimi izdelki, ko je vse zapakirano v bleščice in lepe pentlje, ki zamegljujejo resnične probleme naše družbe. Ti so v prazničnem blišču težje vidni. V nas, potrošnike, so uspeli vgraditi koncept »kupi, uporabi in zavrzi«. Potrošništvo je postalo nesporni zmagovalec sodobnega časa.

A občutek sreče ob nakupu je prazen in kratkotrajen.

Negativni učinki takšne hitre potrošniške logike se vse bolj odražajo tudi v okolju. V hitri porabi naravnih virov in zalog, podnebnih spremembah, onesnaženju narave ter v gorah odpadkov, ki jih proizvedemo. Če bomo nadaljevali s takšnim brezbrižnim odnosom do okolja in narave, bomo do leta 2050 potrebovali kar štiri planete, kot je Zemlja, da bi zadovoljili vse potrebe človeštva.

Žal nimamo planeta B. Že zdaj človeštvo enoletne vire, ki jih ponuja naš planet, porabi v dobrih sedmih mesecih! Ali se kdaj vprašamo, zakaj potrebujemo toliko embalaže za prav vsak nakup? Včasih celo dvakratno ali trikratno pakiranje za en sam izdelek! Ob tem pa s strahovitim tempom nastajajo kupi plastičnih odpadkov, celo otoki sredi oceanov, ki vse bolj ubijajo naš planet.

Statistika je naravnost strašljiva. Na svetu se vsako minuto proda milijon plastenk in to število samo še raste. Po ocenah Ekologov brez meja zaradi plastičnih vreč letno pogine okoli milijarda živali. Glede na eno izmed študij bo leta 2050 plastika v oceanih že presegla skupno maso vseh rib v oceanih.

Ne pozabimo še na izredno perečo problematiko mikroplastike, ki že prehaja v naravo, živali, pitno vodo, sol in celo v človeško telo. V oktobru so namreč znanstveniki ugotovili prvi primer plastike v človeku, kar je resen signal, da so nujno potrebne spremembe. Narava in naše zdravje sta preveč pomembna, da bi pustili plastiki, da usodno kroji naša življenja.

Žal pa to še zdaleč ni edina negativna posledica sodobnega potrošništva. Če se ozremo samo na sodobno hitro modo in globalno tekstilno industrijo, vidimo prav tako številne zaskrbljujoče posledice. Ravno tekstilna industrije je namreč med tistimi, ki najbolj onesnažujejo okolje.

Za industrijsko pridelavo bombaža se porabi kar 50 % svetovnih pesticidov. Za proizvodnjo samo ene bombažne majice pa potrebujemo 2700 litrov vode. Žal pa je ta ista globalna industrija uspela prepričati potrošnika, da se sploh ne sprašuje o pomenu in posledicah tovrstne proizvodnje, niti o tem, v kakšnih nehumanih pogojih in za mizerno plačilo delajo delavci v tovarnah, ampak mu je dovolj že pogled na nizko ceno.

Ne pozabimo na zavrženo hrano, ki ravno v decembrskih dneh beleži rekorde. Si sploh znamo predstavljati, koliko je 88 milijonov ton hrane, ki je letno zavržemo v EU? Vsak prebivalec EU tako zavrže kar 173 kilogramov, polovica vse zavržene hrane pa izvira iz gospodinjstev. Obenem kar 40 odstotkov prehrambnih izdelkov, pogosto povsem užitnih, konča v smeteh in ni nikoli uporabljenih, kar je skorajda tako, kot da bi pozimi ogrevali prostore, v katerih ne živi nihče.

A december ni le mesec, ko se šibijo mize, je tudi mesec številnih nepravično praznih domov. Ob vseh tonah zavržene hrane, ki roma v smeti, si namreč več kot 50 milijonov Evropejcev še vedno ne more privoščiti dveh polnovrednih obrokov tedensko. Smo družba nasprotij, dveh polov, ki jih prav tako pogajanja in krepi potrošništvo.

Na eni strani tisti, ki si lahko privoščijo vse, in na drugi strani tisti, ki ostajajo brez vsega. Še zlasti slednje takšna potrošniška (decembrska) norija še bolj glasno kot sicer opominja, česa vse ne morejo kupiti sebi in svojim družinam.

Vse to so obrazi sodobnega potrošništva, ki iz nas vse bolj ustvarja družbo individualistov in nas oddaljuje od družbe skupnosti. Tudi zato, ker je s posamezniki, ki živijo vsak zase, bistveno lažje manipulirati kot s skupnostjo, ki je povezana in diha kot eno. Ali kot pravi ameriški filozof Noam Chomsky: »Namesto državljanov se ustvarja potrošnike. Namesto skupnosti se ustvarja nakupovalna središča. Posledica tega je atomizirana družba nepovezanih posameznikov, ki so demoralizirani in družbeno nemočni.«

In zato je na nas vseh, če želimo spremembe, da začnemo pri sebi. Ravno z aktivnostmi, ki potekajo od spodaj navzgor in s povezovanjem na lokalni ravni, saj lahko na tak način prispevamo največ. Je pa ob tem pomembno, da tudi politika, tako nacionalna kot evropska, naredi svoj del in končno preseka trenutne alarmantne trende s hitrimi in odločnimi ukrepi.

In za te spremembe si osebno prizadevam tudi v Evropskem parlamentu. Ne nazadnje gre za prihodnost našega okolja, podnebja, zdravja ljudi in živali. In tega ne smemo pozabiti niti v tem brezglavem decembru.

Avtor se odpoveduje honorarju, zato smo na Extraveganzi del honorarja nakazali Zavodu za zaščito rejnih živali Koki.