Otrok in gibanje – gibalna abeceda

Zakaj je pomembno, da otroku privzgojimo veselje do gibanja? Katere so tiste gibalne naloge, ki v največji meri prispevajo k razvoju in zdravju našega otroka?
gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza

Vsak starš želi svojemu otroku najboljše. Zanj si želi najboljšo izobrazbo, najboljše učitelje petja ali glasbenega inštrumenta, najboljše prijatelje in veliko ljubezni. Pogosto pa starši pozabljajo, da so za otrokov gibalni razvoj potrebni tudi najboljši športni učitelji oz. trenerji. V podobi in zgledu njih samih, kot tudi tistih pravih, strokovno usposobljenih športnih učiteljih in trenerjih.

Mnogo, še posebej v prvih mesecih in letih otrokovega življenja, pa lahko k pravilnemu in najboljšemu motoričnemu razvoju otroka prispevajo prav starši. Danes se lahko starši s svojimi otroki udeležujejo programov športnih dejavnosti, kjer malčki pod strokovnim vodstvom skozi igro in radost zadovoljujejo potrebo po gibanju in osvajajo sprva enostavne, nato pa tudi kompleksne gibalne vzorce. Šport mladih ima vzgojno-izobraževalni pomen, zato mora biti poseben poudarek namenjen veselju, druženju in sprostitvi.

Prav skupne športne dejavnosti so eden od temeljev, ki povezujejo otroke in starše. Še pomembneje, v otroku se prebuja in krepi odnos do zdravega načina življenja, ki ga postopoma vpenja tudi v socialne skupnosti, kjer otrok spoznava prijatelje in zaveznike in kjer se nauči sodelovanja, solidarnosti in pomoči drugim. Predvsem pa pri tem neizmerno uživa.

Študije kažejo, da je večja verjetnost, da bodo otroci, ki so usvojili osnovne in kompleksne veščine gibanja, tudi v zrelem obdobju ostali aktivni. To pa je izredno pomemben podatek, ki bi ga morali poznati vsi starši. In zato tudi prevzeti odgovornost za otrokovo športno aktivnost in zdravje.

Zakaj je skrb za telesno aktivnost tako pomembna?

Telesna aktivnost še zdaleč ni edina in najpomembnejša naloga, ki jo morajo starši privzgojiti otroku. Je pa zagotovo enako pomembna, kot so pomembni vsi najpomembnejši vidiki, ki so povezani z zdravjem in aktivnim pristopom k življenju posameznika.

Športno aktiven otrok je srečen otrok. Zdravi otroci so že po naravi aerobni tipi, kar pomeni, da so sposobni – z manjšimi fazami počitka – skozi cel dan ohranjati telesno aktivnost, ki pa je odlična podlaga tudi za mentalno živost in radovednost.

Lepota telesa ni v njegovi pojavnosti, pač pa v skladnosti telesa in duha, ki zmore telesne in umske napore premagovati bolj učinkovito, z manj napora in z manj stresa.

Športno aktiven otrok tudi lažje izraža svoja čustva, jih uspešneje predeluje in razumeva ter se lažje vklaplja v družbo. Je bolj samozavesten, sprejema sebe takšnega, kakršen je, z napaki in hibami, zato zna takšen otrok biti v pomoč ne samo samemu sebi, pač pa tudi sovrstnikom, prijateljem ter ne nazadnje, tudi vam – staršem. Z ljubeznijo do samega sebe se ne rodiš, pač pa jo notranje izgradiš z vsemi aktivnostmi, ki jih igra in druženje ponujata.

Starši, ne pozabite niti na svoje gibanje. Preberite vodič po funkcionalni vadbi in spoznajte vaje, ki prinašajo maksimalne koristi za vaše telo in zdravje.

Kako poskrbeti za zdrav odnos do gibanja? Preverite v prispevku Kultura gibanja vs. rekreativni profesionalizem.

Katere so gibalne naloge, ki jih mora vsak otrok usvojiti?

Otrok se običajno že navsezgodaj spozna z naravnimi oblikami gibanja, ki mu omogočijo razvoj koordinacije gibanja celega telesa, razvoj ravnotežja in posameznih gibalnih vzorcev in sposobnosti. Zavedanje lastnega telesa v gibanju in v prostoru je zelo pomembno, saj iz tega izhaja tudi nadaljnji razvoj in sposobnost usvajanja kompleksnejših gibalnih vzorcev.

gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza

1. Plazenja in lazenja

Prvo gibanje v prostoru, ki se ga otrok nauči in obvlada, so plazenja. Lazenja pa so gibanja, pri katerih je trup dvignjen od podlage, otroci pa se premikajo s pomočjo rok in nog, kar jim omogoča večjo mobilnost v prostoru. Plazenja in lazenja so učinkovite vaje, ki jih je treba izvajati tudi po tem, ko otrok že shodi, saj s temi gibanji vplivamo predvsem na razvoj koordinacije celega telesa, zavedanje lastnega telesa v gibanju in v prostoru ter krepimo mišice zgornjih in spodnjih okončin.

2. Hoja

Otrok z različnimi načini hoje spoznava možnosti, kako se telo giblje, razvija ravnotežje in koordinacijo gibanja nog in s tem celega telesa. Obvladovanje  naravnih oblik gibanj je temelj, na katerem otrok gradi zahtevnejša gibanja. Ko otrok usvoji osnovna gibanja, mu to znanje omogoča nadaljnji gibalni razvoj, ki je bolj raznolik in bolj zahteven, hkrati pa je njegovo gibanje bolj stabilno in mu omogoča večji nadzor nad svojim telesom in okoljem.

gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza
gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza

3. Tek

Tek je naslednja stopnja in drugi najpomembnejši način gibanja, takoj za hojo. Dobro obvladovanje hoje je temelj, da otrok usvoji tudi tek, saj gre pri teku za hitrejši prenos teže z noge na nogo. Pomembno se krepi tudi koordinacija, saj tek omogoča hitre spremembe smeri gibanja, zaviranja in pospeševanja, ki pomembno pripomorejo k razvoju uskladitve gibanja rok in nog. Kot smo že omenili, so otroci aerobni tipi, tek pa učinkovito vpliva na razvoj vzdržljivosti in krepi dihalne poti ter ožilje.   

4. Plezanja

Otrok po tem, ko shodi, zelo kmalu prične s plezanji na različne »ovire«, ki mu še bolj pomagajo utrditi zavedanje telesa v prostoru, saj pridobi občutek za višino in globino. S plezanji razvija koordinacijo rok in nog ter razvija ravnotežje in moč, s katero se vzpenja na višino. Pomembno pa plezanja vplivajo tudi na skladno telesno držo otroka. 

gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza
gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza

5. Padci

Ker padcev otroku ne moremo preprečiti, je zato zelo priporočeno, da jih skupaj z usposobljenimi učitelji oz. trenerji, če sami temu nismo kos, varne in pravilne padce naučimo. Do padca pride v trenutku, ko otrok ni sposoben ohranjati ravnotežnega položaja s kompenzacijskimi gibi. Takrat otrok pade na del telesa, kjer se lahko bolj ali manj poškoduje. Otroka pa lahko naučimo tehnike padanja, da ublažimo udarce (npr. preval preko rame, kotaljenja, popuščanja itn.)

6. Skoki in poskoki

Skoki so gibanja, ki zelo pripomorejo k razvoju odrivne moči, posebej mišic stopal in nog, ter gibljivost nožnih sklepov. Ker so skoki sestavljeni iz treh faz – odriva, leta in doskoka – je pomembno, da je otrok dovolj krepak in koordiniran za tovrstna gibanja. Z različnimi skoki in poskoki razvijamo sposobnost hitrih gibanj in premikanj v vseh smereh pa tudi učinkovito prehajanje iz sonožnih skokov in poskokov na enonožne skoke in poskoke. Najbolj so značilni skoki v daljino, globino in višino (sonožno ali enonožno).

gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza
gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza

7. Potiskanja in vlečenja

Pri potiskanju gre za gibanje, ki ga otrok izvaja pred seboj, torej je predmet običajno pred otrokom oz. sila potiska je usmerjena k predmetu. Pri vlečenju pa poskuša otrok predmet potegniti k sebi.

8. Dvigovanja in nošenja

Dvigovanje je gibanje, kjer otrok predmet premakne v nasprotni smeri od sile gravitacije. Nošenje pa običajno sledi dvigu predmeta, pomeni pa, da je predmet v prostoru med nošenjem v dvignjenem položaju.

Tako potiskanja, vlečenja, dvigovanja in nošenja so gibanja, ki jih otroci zmorejo dovršeno izvršiti takrat, ko so že dodobra usvojili osnovna gibanja, ko je njihova hoja že dovolj razvita in nadzorovana. Ta gibanja so zelo pomembna, saj se pogosto pojavljajo v vsakdanjem življenju in situacijah. Zato jih ne zanemarjajmo, ampak spodbujajmo, saj krepijo telo in ohranjajo pravilno telesno držo.

gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza
gibanje-otroka-gibalni-vzorci-extraveganza

9. Meti, lovljenja in zadevanja

Ta oblika sestavljenih gibanj je razmeroma zahtevna za otroke, saj se šele učijo in spoznavajo dimenzije prostora. So pa izjemno pomembna za razvoj gibalnih sposobnosti otrok, saj z njimi razvijajo natančnost in reagiranje na dane okoliščine, razvijajo koordinacijo gibanja rok in nog ter pridobivajo občutek za igro z žogo. Zelo uspešno pa omenjena gibanja razvijajo pozornost otroka ter občutek za prostor in zaznavanje sebe in (premikajočih se) predmetov v prostoru. Igre z žogo pa jih naučijo tudi sodelovanja s svojimi novimi športnimi prijatelji in upoštevanja pravil. 

Še nekaj je pomembno

Vse zgoraj omenjene enostavne in sestavljene oblike gibanja se običajno otrok nauči doma in v šolskem sistemu pri pouku športne vzgoje. Priporočljivo je, da se starši z otrokom udeležujejo organiziranih športnih dejavnosti, kjer pod strokovnim vodstvom otrok nadgrajuje svoje gibalne sposobnosti, se socialno povezuje in kjer se v družbi svojih staršev, zaradi katerih se bo počutil še bolj varnega in samozavestnega, uči ljubezni do gibanja in zdravega odnosa do svojega telesa in življenja. Otroke spodbujajte in varujte, športne dejavnosti pa izkoristite za igro, veselje in kot priložnost za skupne družinske aktivnosti.

Ne pozabite. Gibanje je življenje in življenje je vedno v gibanju.

Viri

Videmšek, M., Stančevič, B., Permanšek, M., Igrive športne urice, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana 2014. 

Škof, B., Šport po meri otrok in mladostnikov, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana 2007.

 Slike so simbolične.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​