Ste kdaj razmišljali, zakaj svojim otrokom ne smete vbrizgavati heroina, lahko pa jih vsakodnevno hranite s pesticidi obteženo hrano, pa čeprav imata obe snovi dokazano uničujoče posledice za zdravje vaših otrok?

Zakaj mora ekološki kmet pridobiti certifikat, da svoje pridelke ne prideluje s strupi, medtem ko konvencionalni kmet ni dolžan svojih kupcev obvestiti, da svoje pridelke vzgaja s strupenimi snovmi?

Pesticidi so očitno neškodljivi za odgovorne

Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2017 samo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih. Od tega je bilo 413 ton fungicidov, 77 ton herbicidov, 19 ton insekticidov in 1,5 tone drugih fitofarmacevtskih sredstev.

Količinsko se največ pesticidov porabi v vinogradništvu in sadjarstvu, sledi pa hmeljarstvo. Vlada je leta 2017 sprejela sklep za popolno prepoved uporabe najpogosteje uporabljenega herbicida glifosata. Prepoved tega škodljivega herbicida bo v kmetijstvu pričela veljati šele leta 2023. Zakaj šele leta 2023, če je herbicid glifosat dokazano škodljiv?

V Sloveniji je le dobrih 5 % kmetij, ki so vključena v sistem nadzora za ekološko kmetovanje. To je nekaj več kot 3700 ekoloških kmetij, kar je kot rečeno okoli pet odstotkov vseh kmetij v državi. Obseg obdelovalnih površin z ekološkim kmetovanjem je okoli 48.000 hektarjev ali zgolj dobro desetino vseh kmetijskih površin.

Zakaj država, kmetijski odločevalci in navsezadnje družba ter s tem vsi mi dopuščamo, da okolje in naše zdravje uničujemo s strupi? S tem aktivno dovoljujemo, da sistem državnih subvencij in kmetijske politike ostaja isti.

Najslabše pa je, da so ljudje kljub znanju in dokazom o škodljivosti pesticidov in umetnih gnojil tako lahkomiselni, da s temi pridelki prehranjujejo svoje otroke. O tem, kako pesticidi vplivajo na razvoj in zdravje naših otrok smo na Extraveganzi že pisali.

Zahtevajmo zgolj ekološko kmetovanje!

Zelo smela in hkrati naivna zahteva. Zahtevati zgolj ekološko kmetovanje je načeloma možnost, ki se na politični dnevni red lahko uvrsti, v praksi pa je zaradi moči agrokemičnih podjetjih to težko pričakovati.

Ekološko (sonaravno) pridelana hrana ima pozitivne učinke na naše zdravje in zmanjšuje negativen vpliv na okolje. Katere pa so njene glavne prednosti?

Če vzamemo v obzir še skrito agendo (beri: podkupljivost) politike in strokovnjakov ter znanstvenikov, in če zraven dosolimo še ščepec naivnosti potrošnikov, potem je uvedba zgolj ekološkega kmetovanja zaenkrat še misija nemogoče.

Švica je leta 2021 postala prva država, ki je razpisala referendum o uvedbi zgolj ekološkega načina kmetovanja in zahtevala prepoved vseh pesticidov s snovmi, ki ne obstajajo v naravi. Referendum žal ni bil sprejet, se je pa problematika vplivov pesticidov na zdravje in okolje zavihtela med dnevna medijska poročila. Proti uvedbi zgolj ekološkega načina kmetovanja pa niso le agrokemična podjetja in politika, pač pa tudi sami kmetje.

Ti drugače kot s škodljivimi pesticidi in umetnimi gnojili, sploh ne znajo več kmetovati. Pa čeprav raziskave kažejo, da je delež tistih kmetov, ki pri svojem delu koristijo strupe, bolj podvržen določenim oblikam boleznim, kot so Parkinsonova bolezen in različne oblike raka.

Kaj so pesticidi in kakšne so posledice uporabe pesticidov za zdravje otrok? Preverite znanstvena dejstva o škodljivem vplivu pesticidov na razvoj in zdravje otrok.

Žal Slovenija nikoli ne bo druga Švica, zato si lahko politika in predvsem agrokemična podjetja oddahnejo. V Sloveniji nikoli ne bomo uvedli 100 % prijaznega načina kmetovanja za okolje, živali in zdravje ljudi. Zato pa lahko vsak posameznik med nami poskuša izboljšati svet. Za začetek tako, da najprej izboljša sebe in svoj odnos do sveta.

Postanimo aktivni soustvarjalci boljšega sveta

Hrana pridelana na konvencionalen način nepovratno uničuje okolje in škoduje zdravju: tako kmetov, ki ravnajo s pesticidi, kot tudi potrošnikov, ki takšno hrano jedo. Kdo trdi, da je cena ekološke hrane predraga, očitno ne pozna skritih stroškov, ki jih nosi konvencionalen način pridelave.

1. Skriti stroški

Ne pozabimo, da krijemo stroške pridelave teh pridelkov davkoplačevalci, ki jih država plačuje s kmetijskimi subvencijami. V nizko ceno na konvencionalni način pridelane hrane je treba prišteti še denar za sanacijo opustošenih površin in okolja. Pa tudi denar, ki ga spet krijemo davkoplačevalci – za zdravljenje zaradi tovrstne hrane obolelih ljudi.

2. Biotska raznovrstnost

Konvencionalen način pridelave hrane ubija biotsko raznovrstnost na Zemlji, saj vzpodbuja sajenje monokultur. To pomeni, da na velikih območjih gojijo zgolj eno vrsto kulture (npr. koruzo ali žito), kar izčrpava prst. Zato takšno izmučeno zemljo »rešujejo« s škropljenjem s pesticidi in drugimi škodljivimi snovmi, ki nadalje škodujejo prsti.

Uporaba pesticidov ubija biotsko raznovrstnost na Zemlji, hkrati pa konvencionalen način pridelave spodbuja sajenje monokultur.

3. Kontaminacija vodnih virov

Poskusi izboljšanja sestave prsti z uporabo kemičnih gnojil vodijo v nadaljevanje opustošenja zemlje, pa tudi kontaminiranja vodnih virov. Nevarne kemične snovi pronicajo v podtalnico, kar povzroča nevarnost, da bomo v Sloveniji izgubili dostop do čiste pitne izvirske vode. Kar polovica vodnih virov v Sloveniji je na meji kontaminacije, četrtina je zastrupljenih, zgolj četrtina pa je neoporečnih, pravi raziskovalec Anton Komat.

Če k temu dodamo, da se v Sloveniji dokazano znižuje gladina podtalnic, je resnično napočil čas za spremembo mišljenja in aktivno soustvarjanje boljše prihodnosti.

Podprimo miroljubno ekološko kmetijstvo

Namesto da podpiramo konvencionalno intenzivno kmetijstvo, ki našo hrano prideluje s snovmi, ki dokazano škodujejo našemu zdravju in uničujejo okolje, pričnimo z aktivno podporo miroljubnim ekološkim kmetom.

Miroljubni ekološki kmetje za obdelovanje zemlje in gojenje pridelka ne koristijo pesticidov in drugih strupenih snovi. Predvsem pa ne izkoriščajo in ne redijo živali za prehrano, saj miroljubni kmetje vse živali dojemajo kot bitja, ki s človekom sobivajo v miru.

Če želimo spreminjati svet, moramo spremeniti svoj pogled na svet in svoje navade. Na ta način lahko pomagamo sebi in družbi, živalim in okolju, pa tudi miroljubnim ekološkim kmetom, ki hranijo svojo zemljo in je ne izčrpavajo.

Pomagamo pa tudi svojemu organizmu in zdravju, saj ga hranimo s hrano, bogato s hranili, ki naše telo podpira in povečuje telesno odpornost. Zdravje se prične na našem krožniku.