Ena od temeljnih človeških lastnosti je sočutje. Še nikoli v zgodovini človeštva pa ni človek pobil toliko živih bitij [i] in še nikoli v zgodovini ni toliko govoril o etiki in morali, o sočutju in ljubezni.

Smo res tako uničevalni in sebični, da ne zmoremo reflektirati svojih prepričanj in navad?

Sočuten način prehranjevanja pomeni, da se zavestno, zaradi etičnih razlogov, odpovemo uživanju hrane, ki je sicer pridelana na zakonit način in dovoljena, a v moralnem smislu sporna.

A če želimo delovati etično in sočutno, če imamo možnost in namen delovati sočutno, potem nobena alternativa ne more pretehtati v prid odločitvi, da delujemo v nasprotju z naravnimi zakoni. Da torej škodujemo živim bitjem.

Ne glede na to, da za smrti živali nismo neposredno odgovorni, pa s prehranjevanjem z živalmi aktivno podpiramo industrijo smrti in smo zato odgovorni za nadaljevanje in ohranjanje obstoja morilske industrije.

Etično prehranjevanje – odnos do samega sebe

Etično prehranjevanje pa ne zapoveduje zgolj neprehranjevanja z živalmi, pač pa določa tudi etično postopanje v odnosu do nas samih. To pomeni, da etično prehranjevanje neguje tudi sočuten odnos do samega sebe. Zato je nesprejemljivo, da se posameznik prehranjuje s procesirano, vnaprej pripravljeno in zdravju škodljivo hrano. Pa čeprav je ta »veganska«.

Zakaj bi vegan prakticiral sočutje do živih bitij, ne pa sočutja do samega sebe, svojega telesa in zdravja? In zakaj bi tovrstno zdravju škodljivo hrano pripravljal tudi svojim otrokom?

Hrana je namreč tista, ki na človekov razvoj vpliva tako na telesni ravni kot tudi na ravni duha. Nehranljiva hrana, »bogata« s škodljivimi aditivi, konzervansi, olji, kupom soli ali belega sladkorja, človeka otopi in mu zapaca živčni sistem. Takšen človek ne zmore doživljati sveta v svoji (po)polnosti, saj zdrav živčni sistem človeku med drugim omogoča tudi izkušanje najbolj prefinjenih ravni duševnosti, omogoča mu transcendenco lastne aktivnosti.

Otopelost, ki jo povzročajo nakopičeni stresi, slaba, škodljiva hrana in drugi negativni vplivi, onemogočajo prilagodljivost in notranjo stabilnost živčnega sistema, ki zato postane neučinkovit. Prav zdrava hrana je lahko eden od čistilnih aparatov organizma (živčnega sistema), ki mu pomaga izboljšati sposobnost predelovanja (procesiranja) informacij in učinkovitost uravnavanja telesnega odzivanja na stresne situacije.

Zdrava prehrana ni nujno komplicirana ali zahtevna! Spoznajte model 5s – zdravo prehranjevanje v najosnovnejši in najmanj predelani obliki.

Med manjšim in večjim zlom

Nekateri veganom očitajo tudi posredno izkoriščanje stranskih produktov živinoreje, da se torej poslužujejo prehranjevanja s pridelki, ki so zrasli s pomočjo uporabe stranskega produkta živinoreje – gnoja. Zgolj en način sodobnega kmetovanja spoštuje življenje v vseh oblikah in tako tudi NE uporablja hlevskega gnoja za rast pridelka.

Gre za t. i. miroljubno kmetijstvo, ki je po svoji naravi ekološko, a za razliko od klasičnega ekološkega kmetovanja ne izkorišča živali v nobeni obliki. Miroljubno kmetovanje celo plevel ali mikroorganizme v prsti dojema kot sebi enake. Kot tesne sodelavce, ki pomagajo zemlji z rahljanjem in prezračevanjem.

Človek se mora občasno žal odločiti in izbrati med manjšim ali večjim zlom. Boris A. Novak v svoji pesmi pravi, da je edino prav, da med manjšim in večjim zlom ne izberemo nobenega. A če posameznik nima možnosti kupovati pridelkov od miroljubnega lokalnega kmeta, potem se bo žal moral odločiti za »manjše zlo«.

To pa je izbira »klasičnega« ekološkega kmeta, ki prideluje svoje pridelke na okolju prijazen način, brez uporabe kemičnih pripravkov in umetnih gnojil. Za rast svojih pridelkov pa vseeno koristi hlevski gnoj izkoriščanih živali ali druga gnojila, ki so proizvedena iz mesa, kosti, tkiv in krvi ubitih rejnih živali.

Takšna odločitev pa ne bi smela buditi obsojanja pri tistih, ki s prstom kažejo na dvoličnega vegana, pač pa bi takšna odločitev morala prižgati alarm in v nas porajati vprašanja. V kakšnem svetu živimo in kako globoko smo potonili, da sodoben človek v svoji okolici ne more več najti človeka, ki hrano prideluje zgolj na miroljuben, sočuten način.

Opomba

[i] Samo za prehrano ljudje vsako leto ubijemo približno 70 milijard rejnih živali in približno 1000 milijard morskih živali. V imenu krznarske industrije vsako leto ubijemo več kot 100 milijonov (divjih) živali. S pesticidi in drugimi kemičnimi ubijalci ubijamo mikroorganizme v zemlji in naravi, za potrebe živinoreje izsekavamo gozdove, zastrupljamo vodo in vodno življenje. Človek seje smrt, a še vedno pridiga o etiki in morali, o sočutju in ljubezni.

Viri

Hyunju Kim, Emily A. Hu idr., Ultra-processed food intake and mortality in the USA: results from the Third National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES III, 1988–1994), Journal Public Health Nutrition, Vol. 22, št. 10, julij 2019, str. 1777 – 1785. Published online by Cambridge University Press, 21. februarja 2019. Dosegljivo na https://www.cambridge.org/core/
journals/public-health-nutrition/article/
ultraprocessed-food-intake-and-mortality-in-the-usa-results-from-the-third-national-health-and-nutrition-examination-survey-nhanes-iii-19881994/A7397BE094681
B0817E24E335F7AFEAD
.

Fernando Gomez – Pinilla in Alexis G. Gomez, The Influence of Dietary Factors in Central Nervous System Plasticity and Injury Recovery, PM&R, The journal of injury, function and rehabilitation, Vol. 3, št. 6, junij 2011, str. S111 – S116. Dosegljivo na https://www.sciencedirect.com/
science/article/abs/pii/
S1934148211001420
.