Pogosto lahko preberemo, da je veganska hrana zdrava. Ali slišimo prijatelje, da je slaščica, pripravljena na veganski način, boljša alternativa. Imajo prav, a …

Najprej je treba reči – kaj takega, kot je veganska hrana, ne obstaja. Obstaja le hrana, ki bazira na rastlinski osnovi in je primerna tudi za vegane. Veganska hrana namreč nehote implicira namen, da jo jedo le vegani oz. da je primerna le za vegane.

A v resnici mnogi vsejedci povečini jedo tudi bogat spekter rastlinske hrane (in mnogi od njih le redko jedo meso in druge živalske izdelke). Pa zaradi tega še ne jedo vegansko oz. niso (delni, občasni) vegani.

Veganska hrana ali dieta?

Pogosto lahko slišimo uporne besede, da veganska hrana pa že ni dieta. Dieta ne pomeni drugega kot prehrana, način prehranjevanja.

Oxfordski slovar jasno opredeljuje termin dieta kot »vrsto hrane, ki jo človek, žival ali skupnost običajno jedo«. In tudi če bi nekdo privoščljivo ali cinično sledil zastareli razlagi SSKJ-ja, in s tem posmehljivo kazal s prstom na vegane, da je dieta »posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike«, bi s tem posredno jasno potrdil, da ima prehrana na rastlinski osnovi očitno najmanj blagodejne učinke, če ne celo zdravilske učinke na človekovo zdravje. Če se jo že priporoča bolnikom.

Torej nekaj, kar je v svoji izjemni knjigi Kitajska študija dokaz(ov)al tudi dr. Colin Campbell, ki se opira na 20-letno študijo vplivov in posledic prehranjevanja na človekovo zdravje.

Veganska hrana kot gurmanski užitek

Ko boste naslednjič slišali, da se lahko v neki restavraciji odlično najeste ali posladkate z vegansko hrano, je to le marketinški trik. A z velikim veseljem in odprtega srca in brbončic se prepustite zapeljati premetenim marketinškim strategom.

Polnovredna hrana na rastlinski osnovi je namreč izjemno okusna in dokazano zdrava. Pravi gurmanski užitek! Ko pa se odločate za nakup »veganske« predpripravljene, procesirane hrane, pa pamet v roke.

Tovrstna predpripravljena hrana, »veganska« ali ne, je zdravju škodljiva. Na ta način proizvajalci z dodajanjem aditivov (barvila, sladila, ojačevalci arom, emulgatorji, kisline itn.) preprečujejo kvarjenje hrane in podaljšajo obstojnost živila. S tem pa pocenijo tehnološki postopek in hkrati vplivajo na zaznavne lastnosti, kot so okus, aroma, čvrstost in videz živila.

Z drugimi besedami: ponujajo nam idejo hrane, idejo njenega okusa, barve in vonja, mi, kot potrošniki, pa moramo znati odgovorno oceniti primernost prehranjevanja s tovrstnimi izdelki.

Pa dober tek.