Voda je eden najpomembnejših elementov na našem planetu. Zavzema približno 70 % površine Zemlje, le slabih 30 % površine pa predstavlja kopno. Voda je zagotovo tudi eden najpomembnejših elementov v našem telesu in je tesno povezana z zdravjem. Telo odraslega človeka sestavlja približno 60 % vode. Pri otrocih je delež še nekoliko višji, saj predstavlja voda do 70 % telesne teže otroka. Pri novorojenčkih pa je ta delež kar 78 %.

Voda je sestavni del naših teles, organov, tkiv, mišic in kosti. Po besedah H. H. Mitchella so možgani in srce sestavljeni iz 73 % vode, pljuča pa približno iz 83 %. V koži naj bi se nahajalo 64 % vode, v mišicah in ledvicah 79 %, kosti pa naj bi bile sestavljene iz 31 % vode. Ljudje smo »vodna« bitja, živeča na kopnem.

Jasno je, da sta voda in življenje tesno povezana. Kjer je voda, je tudi življenje. Kjer vode ni, življenje usahne. Voda se nahaja v celicah naših teles, v izdihanem zraku, v ledenikih, jezerih in rekah, v zraku kot vodna para ali v prsti v tleh kot vlaga. Vodo najdemo praktično v vsem in v različnih agregatnih stanjih.

Poznate zdravilne učinke vode? Spoznajte bogato zgodovino vodne terapije v medicini, ki so jo že stoletja pred nami prakticirale različne kulture.

Zakaj je pitje vode tako zelo pomembno?

Voda pomaga organizmu uravnavati raven tekočine v telesu, saj se delež vode v telesu zaradi različnih aktivnosti in nalog organizma nenehno spreminja. Voda v telesu se izgublja preko kože z znojenjem, preko pljuč in izdihanega zraka, preko ledvic z urinom in preko črevesja z blatom. Vse to so razlogi, zakaj jo je potrebno nadomestiti.

Na drugi strani pa ima voda pomembno vlogo pri nemotenem delovanju organizma, saj uravnava telesno temperaturo, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, nahaja se v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva.

Več kot dovolj razlogov torej, da svojemu organizmu privoščite kozarec vode.

Koliko vode dnevno je potrebno popiti?

Količina vode, ki jo moramo vnesti v svoj organizem, je odvisna od mnogih dejavnikov. Od spola, starosti, letnega časa, zdravstvenega stanja, telesne (ne)aktivnosti … Vodo pa v svoj organizem vnašamo tudi s hrano. Sadje in zelenjava sta bogata z vodo, zato sta zelo pomembna za hidracijo telesa.

Moški morajo vnesti v organizem več vode kot ženske, saj imajo v povprečju večjo brezmaščobno maso in potrošnjo energije. Ker staranje zmanjšuje občutek žeje, pa tudi sposobnost koncentracije urina, morajo biti starostniki – in ljudje, ki za njih skrbijo – še posebej pozorni na zadostno hidracijo. V poletnih mesecih moramo biti vsi, ne glede na starost in spol, pozorni na zadosten vnos tekočine. Telesno aktivne osebe pa imajo seveda večje potrebe po tekočini.

Veste, koliko vode dnevno morajo spiti dojenčki, otroci, odrasli ali starostniki? Preverite natančna priporočila Evropske agencije za varnost hrane!

Po priporočilih NIJZ naj bi zdravi, povprečno aktivni odrasli, popili od 2 do 2,5 litra tekočine (ajurveda priporoča do 3,5 litra vode dnevno). V to priporočilo je že všteta količina voda, ki jo dobimo s hrano (do 1 litra), preostanek 1,5 litra pa dobimo s pitjem vode. Podobna priporočila, a s precej bolj natančnimi starostnimi priporočili, je izdala tudi Evropska agencija za varnost hrane (2 litra vode za ženske in 2,5 litra za moške).

Ni vsaka voda primerna 

Voda je dobrina, ki jo na videz lahko natočimo v kozarec kjer koli. V Sloveniji težav s pitno vodo k sreči (še) nimamo, še posebej, če možnosti primerjamo z drugimi državami in celinami. A tudi v Sloveniji se kažejo prvi alarmantni znaki, saj se dokazano znižuje gladina podtalnic. Polovica vodnih virov je na meji kontaminacije, četrtina je zastrupljenih, zgolj četrtina pa brezhibnih oz. neoporečnih.

Čeprav v vročih poletnih dneh ljudje radi posegajo po ledeno mrzlih napitkih, pa pitje pretirano mrzle vode (in drugih napitkov, seveda) NI priporočljivo, saj slabi odpornost in povzroča nastajanje sluzi.

Pa tudi vsaka voda ni najbolj okusna za pitje. To se lahko prepričate, če pijete vodo iz pipe v Ljubljani ali denimo v kakšni vasi, kjer iz pipe priteče voda iz vaškega vodovoda. Pomembno pa je tudi, da se izogibate ledeno mrzli vodi, ki ni primerna za pitje, saj je za organizem in njegovo nemoteno delovanje mnogo primernejša mlačna voda sobne temperature.

Kdor ima srečo in lahko vsakodnevno pije izvirsko vodo, se lahko na lasten okus prepriča, da je izvirska voda neprimerljivo boljša od vode iz pipe v urbanih predelih. Zato bi lahko rekli, da poznamo več vrst vode: izvirsko vodo, vodo iz pipe, vodo iz plastenk v trgovinah, filtrirano vodo, ionizirano vodo, destilirano vodo, naravno mineralno vodo … Te se lahko po kvaliteti in seveda namenu zelo razlikujejo.

Viri

Človeško telo in voda, NIJZ, 2. december 2015, https://www.nijz.si/sl/clovesko-telo-in-voda.

The Water in You: Water and the Human Body, USGS, https://www.usgs.gov/special-topic/water-science-school/science/water-you-water-and-human-body?qt-science_center_objects=0#qt-science_center_objects.

Klepet ob kavi, Anton Komat, 24. april 2018. https://www.youtube.com/watch?v=AQK7Ut9fZMk.

Scientific Opinion on Dietary Reference Values for water, European Food Safety Authority (EFSA), EFSA Journal, Vol. 8, št. 3, 2010. Dosegljivo https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/

doi/epdf/10.2903/j.efsa.2010.1459.

Za dobro fizično in psihično delovanje telesa je potreben zadosten vnos tekočin, NIJZ, 15. 07. 2016, https://www.nijz.si/sl/dehidracija.