8 načinov za pripravo domače ozimnice – zdrave dobrote iz shrambe

Sedaj je idealen čas, da začnete razmišljati o svoji ozimnici. Tako bodo vaši jedilniki tudi pozimi dovolj pestri in polni domačih dobrot z vrta.
domača ozimnica shramba extraveganza

Načrtovanje svoje zimske shrambe in ozimnice je potrebno začeti v mesecih, ki se šibijo od raznolike ponudbe sezonskega sadja, zelenjave, zelišč in začimbnic. To nam namreč omogoči, da smo v hladnih dneh, ko je svežih in sezonskih živil manj ali celo nič, dobro preskrbljeni z ozimnico in bomo lahko uživali v domači hrani.

Tako nam na primer vlaganje v domači kuhinji ponuja možnost, da se izognemo kemičnim dodatkom in konzervansom v naši hrani. Domače dobrote pa so seveda tudi cenejše in kvalitetnejše od kupljenih.

Eden bolj problematičnih načinov hranjenja živil čez zimo je shranjevanje svežih živil v kleti. Različna živila namreč potrebujejo različno temperaturo in vlago, da ostanejo sveža. Prav tako moramo biti zelo pozorni, kdaj pobiramo plodove, da so ti res suhi, zreli in zdravi. Idealno bi bilo hranjenje v hladilnicah, kjer bi lahko regulirali vlago, a takšne možnosti večina izmed nas nima. Izjema so buče in bučke, ki na hladnem brez težav zdržijo tudi 6 mesecev.

Obstajajo pa seveda še drugi, manj problematični načini shranjevanja zdravih dobrot za naše shrambe. Tako boste lahko izmed različnih možnosti izbrali tiste načine, ki se vam zdijo najlažje izvedljivi, najbolj zanimivi in se skladajo z vašim načinom življenja in prehranjevanja.

Treba je le začeti pravi čas in pogumno preizkusiti različne recepte, da vidimo, kaj nam najbolj ustreza. Tako bo naša ozimnica raznolika in polna.

Za nekatere predloge boste potrebovali lične kozarce za vlaganje, lahko pa reciklirate oz. ponovno uporabite tudi stare kozarce. Pazite le, da se jih da hermetično zapreti in da jih pred uporabo vedno sterilizirate.

1. Shranjevanje v mivko

Kar nekaj vrtnin brez težav prezimi na vrtu, npr. por, brstični ali kodrolistnati ohrovt, peteršilj, zelena, korenje, določene vrste solate … Če te možnosti nimamo, lahko nekatere od njih shranimo v mivko. Takšen način se najbolje obnese za korenovke, kot so pastinak, korenje, rdeča pesa in korenina peteršilja. V mivko pa brez težav lahko shranimo tudi redkev, gomoljno zeleno in repo. Zelenjavo pred shranjevanjem le očistimo in odrežemo zelene dele, koreninice pa pustimo in jih ne odstranjujemo.

Najbolje bo, če nam uspe pridelek pobrati na suh dan, po biodinamiki označen kot dan za korenino. Tako bodo vrtnine lažje ohranile svežino vse do naslednje pomladi.

Del mivke stresemo v večji zaboj in nanjo položimo plodove, pri čemer pazimo, da se plodovi med seboj ne dotikajo. Tako namreč preprečimo gnitje in prenos plesni s ploda na plod. Čez plodove posujemo mivko in dobro potlačimo. Po potrebi ponovimo za novo plast, pri čemer pazimo, da zadnja plast mivke dobro prekriva vso zelenjavo. Po potrebi rahlo navlažimo. Hranimo v temnem in hladnem prostoru.

2. Vlaganje zelenjave v kis

Tudi vlaganje v kis nam omogoča, da bomo v zimskih mesecih lahko svoj jedilnik popestrili z domačo zelenjavo z vrta. Možnosti je več, kot si lahko mislimo. V kozarce lahko med drugim vložimo zelene paradižnike, rdečo papriko, bučke z začimbami, korenje, gobe, rdečo peso, cvetačo, stročji fižol, zelje in kumarice.

Uporabimo kvaliteten kis, ki naj vsebuje od 5 do 7 odstotkov ocetne kisline. Jabolčni ali vinski kis bosta, na primer, poskrbela za to, da bo zelenjava ohranila svetlo barvo. Od soli pa priporočam morsko.

domača ozimnica shramba extraveganza

Vlaganje je eden od najstarejših načinov konzerviranja hrane. Nekateri v kis vlagajo celo sadje in suho sadje npr. pomaranče, datlje, češnje in brusnice.

V kis pa lahko brez skrbi skupaj vložimo več vrst napol kuhane zelenjave in tako dobimo okusno zimsko solato. Uporabimo lahko zeleni stročji fižol, majhne čebulice za vlaganje, cvetačo, bučke in korenčke. Zelenjavo zložimo v steklen kozarec in prelijemo z začinjenim brezbarvnim kisom.

Receptov in načinov za vlaganje zelenjave je ogromno. Predlagam, da preizkusite nekaj različnih in poiščete tistega, ki vam najbolj odgovarja.

3. Vkuhavanje

Vkuhavanje je način shranjevanja nekaterih vrst sadja v kompote, marmelade in sokove pa tudi zelenjave, npr. paradižnika v paradižnikove mezge ali paradižnikov sok. Z vkuhavanjem lahko poletno zelenjavo – paradižnike, rdečo papriko, bučke in feferone – spremenite v okusne goste omake, ki jih shranite v tesno zaprte, steklene kozarce in jih pozimi uporabite kot priloge testeninam. Vkuhavamo jih toliko časa, da dobimo želeno gostoto. 

Pri vkuhavanju je zelo pomembno, da si poleg primernih kozarcev priskrbimo primerne pokrovčke, ki bodo dobro tesnili.

4. Čatni

Čatniji so indijska mojstrovina. Gre za sladko kisle omake, mešanice sadja, zelenjave, zelišč in začimb, ki jih počasi dušimo v kisu in sladkorju. Od začimb se navadno uporablja tople začimbe, kot so cimet, ingver in kardamom. Prednost čatnija je, da ima zelo dolg rok trajanja. Velja celo, da starejši kot je, boljši postane. Uporablja se kot priloga k različnim jedem.

Čatni potrebuje daljši čas kuhanja, da se sestavine zmehčajo, okusi premešajo ter omaka dobi primerno gostoto. Mogoče ga je pripraviti tudi brez kuhanja, a kot takšen ni primeren za shranjevanje in ga je potrebno porabiti svežega.

5. Zamrzovanje

Z zamrzovanjem lahko hitro shranimo več sadja in zelenjave, ki s tem ohrani okus in svežino še tedne ali celo mesece. Tako bomo domače in gozdne dobrote lahko jedli tudi kasneje, ko te v naravi ne bodo več na razpolago. Paziti moramo le, da je hrana, ki jo namenimo zamrzovanju, sveža in zrela. Zamrzniti jo je potrebno v najkrajšem možnem času po tem, ko smo jo obrali, da ohrani čim več hranljivih snovi.

domača ozimnica shramba extraveganza

Dobro je, da vsako zamrznjeno živilo označimo in zraven pripišemo datum zamrznitve. Večino svežega sadja lahko v zamrzovalni skrinji hranimo do 12 mesecev. Za zelenjavo velja, da jo je v večini pred zamrzovanjem potrebno blanširati t.j. potopiti za nekaj minut v vrelo vodo. S tem naj bi ohranila barvo, okus in več hranljive vrednosti. Večina zelenjave v zamrzovalni skrinji zdrži od 6 do 12 mesecev, nekatere vrste tudi manj. Zato je dobro preveriti čas uporabnosti vsakega živila, ki ga zamrznemo.

V zamrzovalniku lahko hranimo tudi nekatere kuhane jedi, npr. juhe, enolončnice, omake in celo sladice.

Trenutno nam narava ponuja veliko jagodičevja, predvsem jagode in borovnice. Odlična priložnost, da jih naberemo več in zamrznemo v obliki slastnih domačih sadnih lučk.

6. Sušenje sadja in zelenjave

Sušenje je postopek, s katerim hrani odvzemamo vodo, da v njej ostane le minimalna količina vlage. S tem dosežemo, da hrana ne zgnije, saj plesni in bakterije nimajo več dovolj vlage za razvoj. Hrano, odvisno od posamezne vrste, sušimo na zraku, soncu, v pečici ali z aparatom, namenjenim sušenju. Sušimo lahko sadje in zelenjavo pa tudi zdravilna zelišča in začimbe, ki jih kasneje lahko zmeljemo v prah in iz njih naredimo zeliščne mešanice ali z začimbami obogateno sol.

Zelišča in začimbe je najbolje nabrati, tik preden začnejo cveteti, razen če bi želeli uporabiti semena. V času pred cvetenjem vsebujejo listi največ eteričnega olja, ki daje rastlinam značilen vonj. Nabiramo jih ob sončnem dnevu, čim bolj zgodaj zjutraj. Najlažje in najlepše jih bomo posušili na zraku, povezane v šopke in obešene v topli, suhi in zračni sobi ali na soncu.

domača ozimnica shramba extraveganza

Ko so suha, lahko iz njih pripravimo zeliščne in začimbne mešanice. Posušena zelišča zdrobimo s prsti ali valjarjem, stolčemo v možnarju ali zmeljemo v mlinčku. Potem si pripravimo mešanice, ki so nam najbolj všeč.

Od sadja se najlepše sušijo jabolka, marelice, breskve, hruške, slive in grozdje. Sadje sušimo takrat, ko je njihova sezona na vrhuncu. Pazimo, da so sadeži suhi in sveži. Sadje vedno sušimo počasi, takoj po obiranju, saj bo s tem ohranilo veliko prvotnega okusa. Pazimo, da ga narežemo na enako velike kose, da se bodo ti lahko enakomerno sušili.

Od zelenjave sušimo grah v zrnju, česen, fižol v zrnju, stročji fižol, čebulo, gobe in papriko. Nekatere vrste moramo pred sušenjem blanširati.

7. Pesto

Priprava pesta je še en odličen način shranjevanja svežih začimb in zelišč, npr. čemaža, rukole, peteršilja in bazilike. Gre za mešanico svežega zelišča ali začimbe, olivnega olja in soli, ki jo do gladkega zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po želji lahko dodate še pinjole, poper, česen, mandljeva jedrca ali suhe paradižnike.

domača ozimnica shramba extraveganza

Pozimi se bo pesto odlično podal k testeninam, lahko pa ga uporabite tudi kot namaz za kruh ali solatni preliv.

Odkrijte tudi nasvete, kako jesti zdravo in cenovno ugodno. Zdrava hrana ni vedno pregrešno draga.

Vaš otrok ne mara zelenjave? Preverite nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko zelenjavo skozi raziskovanje približate tudi svojim najmlajšim članom družine.

8. Fermentirana zelenjava – kimchi

Kimchi (kimči) je fermentirana korejska jed, ki je v zadnjem času postala zelo priljubljena tudi pri nas. Gre za fermentirano zelenjavo s čilijem in azijskimi začimbami. Glavna prednost fermentacije je ta, da mikroorganizmi razgradijo ogljikove hidrate na manjše enote, da ti postanejo lažje prebavljivi. Uživanje fermentirane zelenjave lahko okrepi število dobrih bakterij v našem črevesju in posledično krepi naš celoten imunski sistem.

Obstaja kar nekaj različnih receptov za pripravo kimchija. Najbolje je najti tistega, ki bo odgovarjal vam. Osnovna sestavina za pripravo je kitajsko zelje, ki ima eksotično samo ime in ga lahko gojite na svojem vrtu. Za kimchi mu dodate npr. korenje, česen, čebulo, ingver ali čili.

Hranilna vrednost živil

Vsekakor velja za konec poudariti, da naša shranjena živila ne bodo imela iste hranilne vrednosti kot sveža surova hrana. Vsak postopek nosi tveganje, da z njim uničimo del vitaminov. Težko je vedeti, v kolikšni meri, saj je to odvisno od različnih dejavnikov.

Sama menim, da so domača, shranjena živila še vedno bolj zdrava, cenejša in varnejša za uživanje kot kupljena. Če se držite pravila, da je najbolje jesti domačo in lokalno hrano, je dobro o svoji shrambi razmišljati poleti, da bomo imeli pozimi na zalogi čim več dobrot, ki bodo popestrile naš jedilnik.

Kaj pa recepti?

Sedaj potrebujete le še dobre recepte in lahko začnete. Zbirka knjig, ki jih lahko prelistate, gotovo ni skopa.

Sama vam predlagam tri, ki jih uporabljam tudi sama, saj ponujajo zelo izčrpne informacije, podrobne razlage postopkov ter odlične recepture.

  1. VLAGANJE: najboljši shranki skozi vse leto – Cornelia A. in drugi (2003, Mladinska knjiga).
  2. DOBROTE IZ SHRAMBE – Lambert Ortiz E. (1995, Mladinska knjiga)
  3. VLAGANJE: shranjevanje in zmrzovanje – Mackinlay C. (1983, Mladinska knjiga)

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​