Maksimus in Čaja v živalskem vrtu Ljubljana

Ste vedeli, da živalski vrtovi po Evropi izvajajo uravnavanje populacije z evtanazijo, pri čemer usmrtijo do približno 5 tisoč zdravih živali na leto?
zivalski vrt zoo extraveganza

9. marca 2019 je ljubljanski živalski vrt (ZOO Ljubljana) praznoval 70. letnico delovanja, ob tem pa so javnosti predstavili novo ogrado za leve in dva v ujetništvu rojena azijska leva, Maksimusa in Čajo. V ZOO Ljubljana so ju sicer pripeljali že 30. januarja istega leta iz živalskega vrta Lodž na Poljskem, kjer so zaradi večje prenove potrebovali premestitev svojih levov.

V zadnjih 100 letih je človek znatno pomnožil število vlog, ki jih morajo v njegovo zabavo in čast odigrati živali. Nekaj teh vlog [i] so posamezne države zaradi krutih priprav na vlogo zakonsko prepovedale, spet druge so prepovedali zaradi barbarske narave same vloge. V mnogih drugih primerih pa ste lahko še vedno žive priče dogodkom, ki bi jih nekateri radi poimenovali (umetniške) predstave, seveda pogosto z nujnim pridihom družinske izkušnje.

Spisek vlog, ki jih je človek namenil živalim, se zdi predvsem kot obsežna zbirka človekovih prikritih hrepenenj po dneh, ko je brezvladje v družbi določalo naša življenja. Ob tem pa ne pozabimo na živali, ki jih je doletela čast in slava sodelovati v filmih, gledaliških predstavah, TV šovih, reklamnih oglasih in drugih vrstah (psevdo)umetniških projektov, ki mehčajo podobo našega tiranskega odnosa do živali. In ne nazadnje – do nas samih.

Končno si že enkrat priznajmo, da se zloraba živali (in človeka) ne prične s fizičnim nasiljem. Zloraba živali se prične s poseganjem v njihov naravni habitat in krčenjem le tega, prične se z omejevanjem gibanja, zapiranjem v ujetništvo oz. s prisilnim naseljevanjem živalskih vrst v umetna okolja, ne da bi s tem naseljevanjem resnično pomagali tistim (divjim) živalim, ki jih človeška roka še ni pogubila.

Že dolgo je človek pravi mojster v prikrivanju svojih pravih namenov, s katerimi želi pod pretvezo udejanjanja t. i. višjih ciljev navidezno služiti dobrobiti živalim.

Živalski vrtovi kot simbol ujetništva

Pogosto so prav živalski vrtovi tisti, kjer se najbolj krešejo mnenja, ali je moralno sprejemljivo živali zapirati v ujetništvo. Z vidika blagostanja živali bi lahko rekli, da je vsako zapiranje (divjih) živali z moralnega vidika sporno, če živali v ujetništvu živijo slabše, kot bi živele na svobodi.

Glede na to, da ljudje pogosto niti udomačenim živalim ne znamo omogočiti dostojnega življenja, je v primeru divjih živali v ujetništvu njihov status še neprimerno slabši.

Neredko se zagovorniki živalskih vrtov sklicujejo na to, da nekatere živali v ujetništvu živijo dlje, kot bi sicer živele v svojem naravnem habitatu. Kar je precej aboten argument, saj živali v ujetništvu lahko živijo dlje zaradi mnogih objektivnih razlogov.

Recimo zato, ker niso izpostavljene bojem (za življenje ali hrano) in morebitnim plenilcem, ki prežijo na njih. Pa tudi zato, kar je ironija par excellence, ker jih je človeška roka rešila pred ljudmi samimi.

Argument o daljši življenjski dobi je hkrati tudi zavajajoč, saj je kvaliteta življenja teh živali – z omejenimi socialnimi stiki, z omejevanjem življenjskega prostora, s pomanjkanjem možnosti razvijanja naravnih instinktov vrste … – odločno nižja, kot bi bila v njihovem naravnem okolju.

Zoochosis ali psihična in vedenjska motnja živali

V živalskih vrtovih postanejo živali doživljenjske ujetnice. In tiste med njimi, ki so bolj družabne vrste, so pogosto obsojene na samoto, in obratno.

Mnoge trpijo za simptomom, imenovanim »zoochosis«. To je izraz, ki se uporablja za opis ponavljajočega se stereotipnega vedenja, kot je zibanje telesa vstran in nazaj, sunkovito obračanje glave, zvijanje vratu, živčno sprehajanje v krogih, ponavljajoče grizenje rešetk, permanentno lizanje, praskanje kožuha in samopoškodbe.

Vse to so simptomi, ki jih kažejo živali zaprte v živalskih vrtovih ali cirkusih, saj so kompleksni čustveni in družbeni odnosi, ki bogatijo živalski svet, v ujetništvu praktično onemogočeni.

Tovrstno obnašanje se ne razlikuje od tistega, ki je značilen za mnoge živali v ujetništvu. Nekaj o teh zlorabah in ugotovitvah Petra Younga smo pisali že v prispevku Oblečeni v živali.

Res je, da je za živali v vrtovih dobro zdravstveno poskrbljeno, kar je navsezadnje zahteva veterinarske stroke in inšpekcijskih služb, vendar je za njih poskrbljeno v pogojih, ki povzročajo, da živali neredko kažejo resne vedenjske težave.

Izobraževalna vloga živalskih vrtov

Poznavanje vloge živalskih vrtov nas uči še kaj drugega kot pa zgolj ponavljanja mantre naravovarstvene in izobraževalne [ii] vloge.

Na spletni strani ljubljanskega živalskega vrta lahko tako preberemo, da je izobraževalna vloga živalskih vrtov danes še najbolj izrazita, saj »po televiziji in iz knjig ni mogoče dobiti realne predstave o živalih in spoznati njihovega obnašanja«.

Gre za eno najbolj pavšalnih in predvsem zavajajočih izjav, kar sem jih prebral v zadnjem času. Kot bi psihologijo človeka preučevali/opazovali zgolj na zapornikih in rezultate raziskav posplošili na celotno populacijo.

Njihove raziskave so namreč usmerjene predvsem na preučevanje psihologije živali v ujetništvu, raziskovanje bolezenskih stanj … Izsledki teh raziskav dajejo torej informacije o tistih živalih, ki celo svoje življenje živijo v ujetništvu, prav malo pa o živalih, živečih v naravnem okolju.

Ali lahko torej upravičeno verjamemo, da bodo živalski vrtovi v bližnji prihodnosti ob vse bolj izpopolnjeni tehnologiji virtualne in razširjene resničnosti, ki gledalcu (po)nudi najpopolnejšo izkušnjo, ukinili svoje delovanje? Najbrž še ne tako zelo kmalu in v celoti.

Vseeno pa po vsem svetu prihaja do pomembnega premika ne samo pri obiskovalcih, ki postajajo vse bolj kritični do zlorab živali, temveč tudi pri odgovornih direktorjih, ki vodijo ustanove, ki »zaposlujejo« živali.

Nemški cirkus Roncalli se je denimo junija 2019 odločil, da preneha s predstavami z živalmi, zato je v svoje predstave vključil izkušnjo, ki jo ponuja sodobna tehnologija. Obiskovalcem ponujajo osupljivo izkušnjo enormnih holografskih živali, ki dosežejo obiskovalca ne glede na to, kje obiskovalec sedi.

Prav tako že obstajajo 3d živalski vrtovi in le upamo lahko, da jih bo vse več. Tudi ti ponujajo že relativno vrhunsko izkušnjo opazovanja živali. A ne samo tistih, ki jih poznamo, pač pa tudi živali, ki so že izumrle. Lahko celo poskusite pobožati tigra, ne da bi tigra za potrebe obiskovalcev omamili. Kaj ni to krasno?

V virtualnem živalskem vrtu v Dubaju, ki omogoča obiskovalcem skorajda hologramsko 7D izkušnjo, vam vzamejo sapo polarni medvedi, dinozavri, pingvini in kiti. Prihodnost spoznavanja kraljestva živali s pomočjo tehnologije je svetla, pa je takšna tudi njihova prihodnost?

Še nekaj je pomembno.

Vsi vemo, da je glavni razlog za izginjanje divjih živalskih vrst ekstenzivno poseganje človeka v naravni habitat živali. V skladu s poslanstvom, ki mu sledijo živalski vrtovi, le-ti parijo ogrožene vrste živali, da bi povečali potomstvo, čez čas pa naj bi te živali vrnili in jim pomagali zaživeti v divjini.

Ne povedo pa, da pustijo pri življenju le tiste potomce, ki nadomestijo odrasle živali. Druge pa – ali prodajo ali pa usmrtijo/uspavajo. Živalski vrtovi po Evropi izvajajo »management-euthanization« ali v prevodu uravnavanje populacije z evtanazijo, pri čemer usmrtijo približno 3 do 5 tisoč zdravih živali. Na leto.

Vsako leto.

zoo extraveganza
Javna disekcija Mariusa v Kopehagenskem živalskem vrtu. Čeprav je bil Marius zdrav, pa je bil genetsko neprimeren za parjenje, zato so ga preprosto usmrtili. Foto: Peter Hove Olesen / AP Photo / POLFOTO.

Kam vračati živali?

Ob domnevnem poslanstvu živalskih vrtov – vračanje živali nazaj v naravno okolje – pa se pojavi tudi prvi problem.

Kam bodo živalski vrtovi vračali mlade potomce, rojene v ujetništvu, če naravni habitat živali izginja prav zaradi posegov človeka v okolje? Da je zmeda še večja, pa živalski vrtovi sami omogočajo in spodbujajo odkup/odvzem ogroženih vrst iz njihovega naravnega okolja. Domnevno zato, da jih zaščitijo pred človekom (tj. pred samimi sabo).

Ta shizofreni položaj živalski vrtovi kar dobro rešujejo, saj je v resnici njihovo »uradno« poslanstvo namenjeno bolj komuniciranju z javnostjo, torej vam in meni, njihova siceršnja praksa pa je vseeno malce drugačna.

Ne pozabimo, da je argument, da poskušajo živalski vrtovi s parjenjem ohranjati ogrožene živalske vrste precej predrzen.

Pogosto gre za zelo dobičkonosno trgovino z (ne samo) ogroženimi vrstami in ne za vračanje živali v divjino. Celo živalski vrt Ljubljana na svoji spletni strani komunicira, da iz svojih populacij prispevajo živali le, če se pojavi potreba po vračanju v naravno okolje.

Vsi vemo, da so tovrstne potrebe praktično nične. Kar vprašajte ljubljanski živalski vrt, koliko živali so od svojega obstoja vrnili nazaj v njihovo naravno okolje.

In koliko živali so uspavali.

Usoda v živalskih vrtovih rojenih živali

Znano je, da je jesenski čas v živalskih vrtovih obdobje umorov, saj tiste živali, ki so se spomladi rodile in predstavljajo višek, preprosto uspavajo. Mladiče zebre, na primer, jeseni ubijejo in z njimi nahranijo zveri [iii].

Seveda pa to ni edina usoda, ki čaka na novo rojene živali v živalskih vrtovih, za katere pa v njih ni prostora. Med drugim lahko končajo tudi v potujočih cirkusih (kjer po svetu so ti cirkusi pač dovoljeni) ali v raziskovalnih laboratorijih.

Prav lahko pa se zgodi, da smrt dočakajo na t. i. lovskih rančih, kjer ustreljene postanejo spominske trofeje »zabave« željnim obiskovalcem. [iv]

Krute prakse in usode teh živali so zaradi občutljivih želodcev obiskovalcev zamolčane, a bilo bi prav, da bi živalski vrtovi spregovorili tudi o tem. Da bi na primer na odprtih dnevih v živalskem vrtu otroke naučili, da lahko zdrave živali usmrtijo in razkosajo ter z njimi nahranijo zveri.

In tako življenje v živalskih vrtovih teče dalje. Tudi za nova prebivalca ljubljanskega živalskega vrta Maksimusa in Čajo, ki oropana svobodnega življenja in prikrajšana raziskovanja, gibanja in lova (ter zadovoljevanja nagona) čakata, da ju nahranijo.

Namesto da bi sama ulovila večerjo.

Izobraževanje obiskovalcev je eno izmed glavnih poslanstev živalskega vrta, lahko preberete tudi na spletni strani ljubljanskega živalskega vrta. Pa je selektivno izobraževanje res izobraževanje?

Ali pa gre bolj za poskus ohranjanja statusa quo, ker se nekaterim to izplača?

Zatočišča za zlorabljene živali (Sanctuaries)

V nasprotju z živalskimi vrtovi pa so zatočišča (Sanctuaries) za živali neprofitni centri, ki mučenim, zapuščenim in zanemarjenim živalim nudijo dom in oskrbo, če je le mogoče, pa tem živalim poiščejo nove domove. Pogosto gre seveda za udomačene, rejne živali, ki so bile zanemarjene ali mučene, in ne za divje živali.

Upravitelji teh zatočišč so posamezniki, ki običajno s širšo družino in prostovoljci skrbijo za zavržene živali, hkrati pa preko različnih kanalov (donacij, licitacij, posvajanj živali) zbirajo sredstva (denar, hrano, zdravila, opremo) za nemoteno delovanje zatočišč.

S svojo nekoliko drugačno družbeno angažiranostjo in z zgledom učijo družbo in skupnost, v kateri živijo, sočutnega odnosa do živali, ljudi in narave. Njihovo poslanstvo in cilj je predvsem rešiti in zaščititi (zavržene in mučene) živali ter poskrbeti, da v varnih rokah kvalitetno živijo do naravne smrti.

Čas, ki ga živali preživijo v tovrstnih centrih, je namenjen predvsem rehabilitaciji od fizičnih in psihičnih zlorab ter ponovnemu privajanju na radosti življenja, človeško toplino in zaupanje, torej privajanju na vse tisto, kar je bilo živalim s strani brezbrižnih posameznikov odvzeto.

Ironija je, da največ gorja živalim zadajo prav tisti (posamezniki, institucije), ki imajo od njihovega trpljenja največ koristi. Tako je tudi živalski vrt Ljubljana na svoji spletni strani z velikim veseljem oznanil, da je nova ujetnika živalskega vrta Maksimusa in Čajo že do 12. ure pozdravilo več kot 1.500 obiskovalcev.

Za Maksimusa in Čajo bo živalski vrt dobro poskrbel. Kot lahko najboljše poskrbiš za divje zveri, rojene v ujetništvu.

Viri

[i] Cirkusi z (divjimi) živalmi, navidezno smejoči se delfini, s katerimi lahko plavate v bazenih, sloni, na hrbtih katerih lahko odjezdite v sončni zahod, fotografiranje z omamljenimi tigri, pasji boji in pasje dirke, konjske dirke, petelinji boji, bikoborbe, živalski vrtovi, rodeo, športni ribolov, razstave pasemskih živali, dirke za zabave turistov s pasjimi vpregami, t. i. »canned hunt«, ki je različica trofejnega lova, v katerem je sodeloval tovariš Tito, »internet hunt«, kjer lahko kar iz udobnega naslanjača ubijate živali …

[ii] Raziskave v živalskih vrtovih so predvsem raziskave na živalih živečih v ujetništvu. Torej dajejo predvsem informacije o živalih, ki praktično celo življenje živijo v ujetništvu, malo pa o tem, kako ohraniti in pomagati (ogroženim) živalskim vrstam v naravi. V svojem naravnem okolju živalske vrste razvijejo naravno imunsko odpornost na naravne vrste bolezni, medtem ko so v ujetništvu lahek plen za nekatere viruse, s katerimi se v naravi nikoli ne bi srečale. Prav tako v ujetništvu pogosto ne razvijejo odpornosti niti za povsem osnovne bolezenske tegobe. Življenje v ujetništvu tudi povzroči, da živali izgubijo svojo prvobitno naravo oz. značaj do te mere, da postanejo nereprezentativne za svojo vrsto. Zato imajo rezultati študij živali v ujetništvu omejene koristi za živali živeče v naravi.

[iii] Marjan Žiberna, Jože Rožmanec in njegov živalski vrt za “odpisane” živali, pridobljeno 16. novembra 2017, dosegljivo na spletni strani https://govori.se/zanimivosti/joze-rozmanec-zivalski-vrt-za-odpisane-zivali/.

[iv] Mark Hawthorne, A Vegan Ethic, Changemakers Books, Winchester 2016, str. 33.

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​