Zloraba živali: cirkus in sodobna umetnost

Cirkus in sodobna umetnost omogočata zlorabo živali kot (psevdo)umetniški akt. Od cirkuških predstav, gledališča do tv šovov, vsi ti odri ponujajo občinstvu tisto, kar je voljan sprejeti.
cirkus zloraba živali extraveganza

Navidezno smejoči se delfini, s katerimi lahko plavate v bazenih, sloni, na hrbtih katerih lahko odjezdite v sončni zahod, fotografiranje z omamljenimi tigri, pasji boji in pasje dirke, konjske dirke, petelinji boji, bikoborbe, živalski vrtovi, rodeo, športni ribolov, razstave pasemskih živali, dirke za zabave turistov s pasjimi vpregami, t. i. »canned hunt«, ki je različica trofejnega lova, v katerem je užival tovariš Tito, »internet hunt«, kjer lahko kar iz udobnega naslanjača ubijate živali …

Razpon zlorab živali za potrebe zabave in umetnosti je širok in z gotovostjo lahko rečemo, da je tudi najmanj upravičen. Cirkuška točka s plešočim medvedom ne bi smela biti ena od možnosti, ob kateri se človek zabava. Prav tako ni nikakršne potrebe po tem, da delfine zapiramo v bazene, kjer v vodnih parkih skrbijo za spominske fotografije obiskovalcev.

Nekatere vrste zlorab živali so se ohranile do danes kot posledica kulturnih običajev in tradicije (lov, bikoborbe), spet druge so šele v zadnjih desetletjih, predvsem zaradi porasta turizma v za zahodnjake eksotične predele sveta, postale razvedrilo za množice obiskovalcev.

Utemeljitelj sodobnega cirkusa

Zgodovino cirkusa se dandanes napačno povezuje z antičnim Rimom. Praktično edini skupni imenovalec med rimskimi in sodobnimi cirkusi je namreč le v besedi tj. cirkus, kar pomeni tako v latinščini kot v angleščini krog oziroma obroč. Rimski cirkus je bil bolj ali manj podoben antičnim grškim hipodromom, čeprav rimski cirkuški prostor ni bil krožen, kot je bil grški, ampak pravokoten s polkrožnimi konci.

V starem Rimu je bil cirkus namenjen raznovrstnim »igram«, med drugim je bil prostor za predstave konjskih dirk in dirk s kočijami, tudi gladiatorskih bojev in predstav z dresiranimi živalmi, s katerimi pa so se izbrani možje tudi borili. Zato bi bilo bolj točno, če bi rekli, da je sodobni cirkus ideja Angleža Philipa Astleya, [i] nekdanjega konjeniškega višjega narednika, ki je leta 1768 v Londonu blizu Westminsterskega mostu odprl šolo jahanja, kjer je sprva Londončane zjutraj poučeval, popoldan pa obiskovalcem demonstriral svoje jahalne spretnosti. [ii]

Zloraba živali kot (psevdo)umetniški akt

Ne glede na zgodovinski ozir pa so današnji cirkusi še ena od atrakcij, ki privlači (in v zadnjem času tudi vse bolj odvrača) množice obiskovalcev.

Ko govorimo o cirkusu, je potrebno vedeti, da v ta segment zabave spadajo tudi že omenjeni vodni parki z delfini, tjulnji in drugimi morskimi živalmi, ki v številnih predstavah izvajajo privzgojene in naučene trike, ki niti približno ne posnemajo njihovega naravnega gibanja in življenja v okolju, iz katerega so bili iztrgani.

Ne samo človeku, tudi živalim, s katerimi si delimo planet, bi morala pripadati pravica, da svoja življenja živijo kot svobodna bitja.

Ni težko razumeti, zakaj je vedno več posameznikov in držav proti cirkuškim predstavam, v katerih imajo glavno vlogo (divje)[iii] živali. Dolgoletni napori aktivistov za pravice živali – in pričevanja cirkuških insajderjev, kakršen je bil denimo Sam Haddock, dreser v cirkusu – so razkrili hude zlorabe in mučenja, kar je javno mnenje počasi obrnilo v prid zaščiti živali.

Niso pa problem samo cirkusi, ki v svoje predstave vključujejo prostoživeče živali, [iv] pač pa tudi tisti, ki vključujejo udomačene živalske vrste – pse, konje itn.

Cirkusi živalim ne zagotavljajo potrebnega prostora in pogojev za življenje v ujetništvu, zato večino svojega življenja preživijo v premajhnih in pogosto umazanih kletkah. V času, ko ni predstav in ko jih dreserji ne trenirajo in učijo novih/starih trikov, pa so živali na poti, kjer zaprte v začasnih namestitvenih enotah (tovornjakih) izolirane in osamljene več ur ali dni potujejo na nova cirkuška prizorišča.

Ste vedeli, da živalski vrtovi po Evropi izvajajo uravnavanje populacije z evtanazijo, pri čemer usmrtijo do približno 5 tisoč zdravih živali na leto? Preberite prispevek o usodi divjih živali, ujetih v živalskih vrtovih.

Preberite tudi ganljivo zgodbo o slonu Rajuju, ki je po 50 letih ujetništva končno naredil prvi svoboden korak.

Kdaj dokončno prepoved cirkusov z živalmi?

Še posebej so cirkusi privlačni za otroke, ki v pričakovanju zabave naivno verjamejo, da živali uživajo v predstavah, saj se vendar ne pritožujejo in na videz ubogljivo igrajo svoje vloge.

Prav zato je toliko pomembnejša vloga staršev, in celotne družbe, da podučijo otroke, zakaj je cirkus z živalmi neprimerna in zastarela vrsta zabave, ter da se odločno opredelijo proti zlorabam živali v zabavljaške namene. Pravzaprav proti vsakršnim zlorabam živali.

Za vsaj eno od oblik [v] prepovedi uporabe (divjih) živali v cirkusih se je do zdaj odločilo že 50 držav [vi] po svetu, kar daje direktorjem cirkusov jasen znak, da se era zlorab živali v psevdoumetniške namene počasi končuje. Zato se lahko veselimo prihodnosti, ko bodo naša mesta gostila zgolj izjemne cirkuške umetnike, akrobate in klovne, ki za to, da osupnejo in nasmejijo občinstvo, ne bodo potrebovali živali.     

Večina se nas lahko bolj ali manj strinja, da so pasji boji nesprejemljivi, vendar ali so nesprejemljivi tudi petelini, ki sodelujejo v gledaliških predstavah?

Petelin na odru Gallusove dvorane

Ko so v začetku leta 2017 uprizorili prvi del predstave Vojna in mir v režiji romunskega režiserja Silviu Purcărete, se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pojavil tudi živ, po pričevanjih gledalcev vznemirjen in prestrašen, petelin, ki ga je nato igralec v nekem trenutku nenadoma vrgel v zrak.

In z njim je v zrak skočila tudi slovenska javnost in zgrožena obsodila dejanje, zato so po protestih organizatorji koprodukcije podali izjavo, da je bil prizor, v katerem sodeluje živ petelin, v predstavo vključen na izrecno zahtevo režiserja.

Povedali so še, da naj bi tudi igralci idejo sprejeli s precejšnjim odporom in organizatorjem se je kmalu po dogodku uspelo dogovoriti, kako prirediti prizor, da v njem ne bo več elementov, ki bi lahko pomenili mučenje sodelujoče živali.

Sami lahko presodite o (ne)primernosti petelinjega nastopa na gledališkem odru in prispevku njegove vloge k sami kakovosti omenjene predstave.

Če so praktično vsi mediji poročali o igralcu petelinu, pa se ti isti moralni zaščitniki pravic živali niso oglasili, niti tisti v studiu ne, ko se je v televizijskem šovu POP TV nekaj mesecev kasneje v enem izmed pevskih nastopov pojavil piton, ki je del nastopa pred kamerami »odplesal« na ramenih Britney Spears aka Nike Zorjan.

Najmanj, kar bi pričakoval, je dosledno opozarjati na vse vrste zlorab živali, ki se zgodijo (ne samo) na javnem prostoru. Z enako gorečnostjo in argumenti. Zakaj piton ni doživel zaščite, čeprav ga je v neposrednem prenosu videlo kakšnih 100.000 ljudi več kot petelina, pa vedo le tisti, ki so ostali tiho.

Zlorabe v sodobni umetnosti – Damien Hirst

Živali v sodobni umetnosti niso nekaj vsakdanjega, a tudi nobena redkost. Morda najbolj znan primer vključevanja živali v svoje umetniške stvaritve je angleški umetnik Damien Hirst.

Za njegove umetnine je po nekaterih ocenah moralo umreti skoraj 1.000.000 živali. [vii] Njegova prva večja instalacija z živalmi A Thousand Years je v stekleni vitrini prikazovala razpadajočo kravjo glavo, v katero so grizli črvi in muhe, ki so v času razstave letale po vitrini.

Hirst je morda najbolj prepoznaven prav po umetniških delih, ki vključujejo (mrtve) živali, potopljene v formaldehid, kar sproža zgražanja ljubiteljev umetnosti in zagovornikov pravic živali. Tudi zato, ker naj bi živali za svoje umetniške projekte pogosto ubil. V 23 tednih razstave In and Out of Love je v dveh sobah brez oken, v kateri je zaprl na tisoče živih metuljev, za potrebe njegove umetnosti umrlo 9.000 metuljev.

Predstavnik organizacije za zaščito živali RSPCA je takrat dejal, da so bili zaradi umetniške razstave metulji več mesecev prisiljeni živeti v umetnem okolju in da bi javnost glasno protestirala, če bi na isti način zlorabili denimo pse. [viii]

Selektivna empatija javnosti (do živalskih vrst, do družbenih skupin) bi moral biti odgovor, katerega bi morala družba nenehno preizpraševati. A kljub strinjanju z izjavo predstavnika RSPCA sem se spomnil obiska čudovitega amsterdamskega botaničnega vrta, kjer metulji prav tako (sicer v »naravnem« okolju) celo življenje na nekaj kvadratnih metrih letajo v zaprtih, steklenih »lopah«, zgolj zato, da lahko obiskovalci občudujejo njihovo izjemno lepoto.

Je življenje teh metuljev, ki zaprti pod stekleno streho neumorno iščejo pot k svetlobi, v resnici bogatejše? Bi morali člani RSPCA javno protestirati tudi pred amsterdamskim botaničnim vrtom in drugimi vrtovi?

Opombe

[i] Rojen leta 1742, umrl 1814.

[ii] Dominique Jando, Short History of the Circus, pridobljeno 20. novembra 2017, dosegljivo na spletnem naslovu http://www.circopedia.org/SHORT_HISTORY_OF_THE_CIRCUS.

[iii] V uradnem diskurzu se uporablja tudi termin »prostoživeče« živali.

[iv] V Sloveniji je od leta 2013 v Zakon o zaščiti živali vključena tudi prepoved gostovanj cirkusov ali cirkusom podobnih predstav, ki prikazujejo ali ki v svoje točke vključujejo divje živali. Zakon prostoživeče živali opredeljuje kot tiste živalske vrste, katerih osebki lahko neodvisno od človeka živijo in preživijo prosto v naravi, ter ki niso nastale z umetnim izborom ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. 

[v] Nekatere države so prepovedale uporabo divjih živali v cirkusih, druge so prepovedale le določene vrste živali, spet tretje so se odločile za popolno prepoved vseh vrst (tako udomačenih kot divjih) živali v cirkusih.

[vi] Spisek držav in vrsto prepovedi si lahko preberete na spletni strani http://www.stopcircussuffering.com/circus-bans/.

[vii] Caroline Goldstein, How Many Animals Have Died for Damien Hirst’s Art to Live? We Counted., ArtNet News, pridobljeno 22. novembra 2017, dosegljivo na spletnem naslovu https://news.artnet.com/art-world/damien-whats-your-beef-916097.

[viii] Roya Nikkhah, Damien Hirst condemned for killing 9,000 butterflies in Tate show, The Telegraph, pridobljeno 22. novembra 2017, dosegljivo na spletnem naslovu http://www.telegraph.co.uk/culture/culturenews/9606498/Damien-Hirst-condemned-for-killing-9000-butterflies-in-Tate-show.html

Delite objavo s prijatelji

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on email
Email

Odkrijte podobne objave

EXTRA NOVICE

Vam je všeč objava?

Prijavite se na extra novice in prejmite ekskluzivno vsebino za bralce z dobrim okusom.

Več o avtorju

Sodelujte in napišite svoj komentar.

Živjo. To je extraveganza.

Spletni portal za bralce z dobrim okusom.

Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo.​