V zadnjem času je veliko govora o tem, kako bi morali ljudje zelo paziti na to, da zaužijemo dovolj zdravih maščob v obliki hladno stisnjenih olj, semen in oreškov. Maščobne kisline naše telo resnično nujno potrebuje, saj so v njih topni določeni vitamini, delujejo protivnetno, so zaloga energije za naš organizem, zaščita organom, izolacija, sestavljajo celične stene, skratka, njihova vloga je zelo pomembna (Morse, Detox Miracle).

Večino maščobnih kislin je naše telo sposobno tvoriti samo, obstajajo pa določene esencialne maščobne kisline, ki jih moramo v telo vnesti s prehrano.

Pogoste zmote o maščobah

Kljub veliki propagandi maščob je treba poudariti, da je o maščobnih kislinah, podobno kot o beljakovinah in dietah, med ljudmi veliko napačnega znanja. Ljudje na primer zelo pogosto verjamejo, da se maščoba nahaja zgolj in samo v živilih, ki veljajo za visokomaščobna: v mesu, siru, jajcih, oljih, oreščkih in semenih.

Zato pogosto mislijo, da je prehrana, ki ne vsebuje nič ali skoraj nič takšnih živil, neuravnotežena in nevarna. To se verjetno dogaja zaradi medijskih objav, ki ob vsaki objavi o »zdravih maščobah«, zraven priložijo fotografijo vrča olivnega olja, lososa, oreščkov ipd.

Zmota št. 1 – potrebujem zdrave maščobe, torej potrebujem olje

Prva težava tovrstnega prepričanja je v tem, da ni korektna, saj maščobne kisline vsebujejo čisto vsa živila, ki so nekje zrasla. Maščobne kisline vsebujejo riž, krompir, ajda, sadje, zelenjava, ne pa samo semena in oreščki. In ne le to, vsebujejo zadostno količino maščobnih kislin, potrebnih za to, da so v njih topni vsi bistveni v maščobi topni vitamini (A, D, K).

V prevodu to pomeni, da če boste pojedli dovolj kalorij polnovrednih živil, ki so nekje zrasla, boste zagotovo zaužili tudi dovolj maščobnih kislin. Pomembno je, da razumete, da svoje solate ali krompirja ne rabite polivati z oljem, da bi s tem zagotovili zadosten vnos maščobnih kislin.

Če malce trezno pomislite, je celotna ideja o tem, da moramo uživati olja, precej absurdna. Predstavljajte si opico, ki v džungli najde sadež, potem pa še 3 ure skače naokoli in išče orešček, iz katerega bo iztisnila olje, da bo njen sadni obrok uravnotežen. Malce trapasto, kajne?

Zmota št. 2 – moram jesti ribe, da dobim dovolj omega 3 maščobnih kislin

Druga, dobro prodajana – a po mojem mnenju problematična – zgodba, je potreba po velikem vnosu omega 3 maščobnih kislin (ob tem se največkrat promovira uživanje rib, redkeje pa semen).

Omega 3 maščobne kisline v naših telesih nastajajo ob pretvorbi esencialne linolejske maščobne kisline (Morse 2004). Raziskovalci zdravja srca in ožilja so ugotovili, da imajo ljudje, ki so doživeli infarkte oz. so kazali znake srčno-žilne bolezni v telesu zelo velike razlike med koncentracijami omega 3 maščobnimi kislinami ter omega 6 maščobnimi kislinami.

Tisti, ki teh težav niso imeli, so imeli v telesu bolj izenačeno razmerje omega 3 in omega 6 maščobnih kislin. Raziskovalci so zato predlagali povišan vnos omega 3 maščobnih kislin, kar naj bi ugodno vplivalo na manjšo pojavnost srčno-žilnih bolezni. Oglaševalci so to trditev izrabili v prid promocije (že tako ogroženih in s težkimi kovinami polnih) rib ter rastlinskih ali ribjih prehranskih dopolnil.

Ta pristop je težaven na več ravneh. V prvi vrsti se ne ve, kaj bi se s človekom zgodilo, če bi preprosto zmanjšal vnos vseh maščob (živalski izdelki in olja) ter jih nadomestil s celostno rastlinsko prehrano (sadje, zelenjava, žita, stročnice, semena, oreščki). S tem bi se namreč količina zaužitih esencialnih maščobnih kislin povečala, količina nepotrebnih koncentriranih maščobnih virov pa močno zmanjšala.

Drugo, česar pa oglaševalci omega 3 maščobnih kislin, ki trdijo, da rastline teh kislin ne vsebujejo (kar je dejansko res), ne povedo, pa je to, da teh maščob primarno ne vsebujejo niti ribe. Ribe s svojo prehrano z algami in podvodnim rastlinjem zaužijejo linolejsko kislino in v procesu svoje presnove v telesih naredijo pretvorbo v omega 3 maščobne kisline.

Ampak, sledi presenečenje!

Tudi ljudje imamo sposobnost, da v svojih telesih linolejsko kislino pretvorimo v esencialne omega 3 maščobne kisline. Je pa zanimivo, da če v telo vnašamo omega 3 maščobne kisline iz zunanjih virov (npr. ribe), se sposobnost našega telesa za pretvorbo močno zmanjša.

Če torej želite dovolj omega 3 maščobnih kislin, uživajte veliko sadja, zelenjave, žit, stročnic in skromne količine semen in oreščkov.

Zakaj se ukvarjamo s tem, ali smo zaužili dovolj hrane, namesto da bi se vprašali, kakšno hrano smo zaužili? Špela Vehar o (ne)smiselnem tehtanju hrane, štetju kalorij in beljakovinsko-hranilni obsesiji.

Zmota št. 3 – nerazumevanje fantastičnih sposobnosti mikroorganizmov

Ena največjih zmot človeka, ko gre za prehrano in zdravje (ne le pri maščobah, tudi pri vitaminih in drugih pomembnih substancah za naše telo), je ta, da človek misli, da lahko telo uporabi zgolj tista hranila, ki jih je on pojedel in da je več tudi bolje. A naše telo ima fantastično sposobnost, da marsikaj ustvari samo oz. marsikatero pomembno hranilo ustvarijo mikroorganizmi, ki bivajo v našem prebavnem traktu.

Tako denimo bakterije, glive in plesni v našem črevesju ob vlakninah ustvarjajo povsem nove maščobne kisline in vitamine, ki jih v svoje telo nismo vnesli mi. Mi smo le priskrbeli hrano bakterijam, one pa so opravile svoje naloge.

Poanta, ki jo želim tu poudariti, je ta, da ljudje mislimo, da bomo z uživanjem kapsul in tablet dosegli optimalen izkoristek in uporabo teh snovi v telesu. Ne vprašamo pa se dovolj pogosto, kaj se zgodi s presežki teh dodatkov in dopolnil v našem telesu. Ne vprašamo se, kako to vpliva na naše izločevalne organe (črevesje, ledvica, kožo), ne vprašamo se, kako to oslabi našo sposobnost lastne pridelave določenih substanc.

Mediji in potrošniška družba so nas »zdresirali«, da za vse težave iščemo rešitve v obliki dodajanja nečesa.

Zelo težko vam dam točen odgovor o tem, katera dopolnila jemljite in katerih ne, saj si tudi strokovnjaki na to temo niso enotni, lahko vam le povem, da so se v moji praksi kot veliko bolj uspešne izkazale prakse odvzemanja hranil in živil kot prakse dodajanja.

Glavna zmota pretiranega čaščenja maščob – spregledana škoda

Največji problem maščobne mrzlice pa se mi ne zdi toliko naša pretirana skrb glede topnosti vitaminov ali omega 3, temveč naša pretirana brezskrbnost, ko vase vnašamo koncentrirane oblike maščob, ki so jim bile odvzete vlaknine in druge rastlinske komponente, pomembne za optimalno prebavo in presnovo.

Uživanje olj ni nedolžno početje, saj olja takoj po zaužitju negativno vplivajo na človeško sposobnost telesa, da optimalno presnavlja sladkorje. Če na primer svoj krompir polijete z oljem, bo vaše telo, ki je ob lakoti želelo gorivo (ogljikove hidrate), namesto tega najprej začelo predelovati bolj kaloričen vir energije (maščobe). Saj – evolucijsko gledano – maščoba z enkrat večjo koncentracijo energije na gram človeka vzdrži pri življenju dlje kakor ogljikovi hidrati. 

Problem je v tem, da so vaši možgani ob lakoti specifično zahtevali ogljikove hidrate, celice pa so se namesto z njimi ukvarjale z maščobami.

To lahko potrdim s primerom številnih mojih strank (tudi diabetikov s povišanimi sladkorji), ki so po oljnatem obroku hitro spet čutili lakoto (možgani so ponovno zahtevali želeni vir energije), saj je telo zmotno mislilo, da svojega goriva še ni prejelo. Za diabetike pa je uporaba olja še toliko bolj problematična, saj imajo po mastnih obrokih sladkor v krvi povišan še nekaj dni.

Kot smo videli že v članku Resnica o sladkorjih in nevarnosti diet z nizkim vnosom ogljikovih hidratov, se tudi tukaj lepo kaže, da je visok krvni sladkor zgolj posledica problema, ne pa problem.

Nadalje so olja in oreščki izjemno koncentrirana oblika energije. (Nekaj žlic olja vam pokrije energijske potrebe za celoten obrok.) In ker telo z dodajanjem olja ne čuti nič večje sitosti, kot če obrok naredite brez olja, z njim zelo hitro presežete svoje dnevne potrebe po kalorijah in se začnete rediti.

Nazadnje pa je najbolj zaskrbljujoče dejstvo to, da olja negativno vplivajo na arterijsko funkcijo. Olje namreč negativno vpliva na endofelijske celice (arterijske celice) in poslabša dotok krvi in kisika do celic, zaradi česar se pomembni procesi v celicah ne morejo popolnoma izvršiti. Po mastnih obrokih ste zato bolj utrujeni in »težki«, kot če uživate jedi ali plodove brez dodanih maščob.

Vas skrbi vnos sladkorja? Je res nevaren za naše telo? Preverite v članku Špele Vehar: Resnica o sladkorjih in nevarnosti diet z nizkim vnosom ogljikovih hidratov.

Sporočilo za domov glede maščob – manj je več

Maščobe so danes velika mana za zaslužek in velik problem za potrošnika, ki drago plača kokosovo ali ekstra deviško oljčno olje, samo zato, da se potem od njega redi in ne razume, kaj dela narobe.

Prav nič ni narobe z vami, če uživate samo »zdravo« hrano in se od nje redite. Naj bo olje še tako ekološko, kljub vsemu ima veliko energije in kljub vsemu ga telo po presnovi takoj pošlje v maščobna tkiva, saj maščobe niso primarni vir energije (to so ogljikovi hidrati).

Če torej želite svojemu telesu dobro, ukinite ali drastično zmanjšajte uporabo olja v svoji prehrani, oreščke in semena pa jejte tako, kakor da ste morali lastnoročno razbijati njihove lupine ali jih bezati iz plodov (v majhnih količinah, merjene na žlico, ne na dlan, in ne kot samostojen obrok, temveč kot dodatek k jedem).

Priporočam pa vam tudi, da se namesto skrbi o tem, da vam manjka tega ali onega hranila, raje začnete spraševati, kako kakovostno hrano sploh jeste. Vprašajte se, kaj na vašem krožniku je dejansko nekje zrastlo, kje je zrastlo, kakšno je bilo seme te rastline. Vprašanja o izvoru in vrsti vaših živil so veliko pomembnejša od vprašanj o posameznih hranilih.

Osebno verjamem, da če bi ljudje svojo pozornost usmerili k temu, da bi začeli pridelovati in uživati velike količine ekološkega sadja in zelenjave iz semen, ki so sposobna vzkliti brez umetnih gnojil, bi paranoja glede pomanjkanja katerega koli hranila kmalu postala preteklost.

Viri

https://nutritionfacts.org/

Caldwell B. Esselstyn, Preprečite in odpravite srčno-žilne bolezni : koronarna srčna bolezen, angina pektoris, povišan krvni tlak, povišana raven holesterola. Škofja Loka, 2014. Založba Planet.

Calorie Density: How To Eat More, Weigh Less and Live Longer, Jeff Novick, MS, RDN, Youtube, 2016, https://www.youtube.com/watch?v=0CdwWliv7Hg.