Onesnaževanje življenjskega prostora, v katerem živimo ljudje in živali, je v zadnjih desetletjih doseglo točko, ki negativno vpliva na kvaliteto življenja in kvaliteto našega zdravja. Žal onesnaževanje najbolj vpliva na zdravje otrok in najranljivejše družbene skupine v revnejših državah, kamor (tudi) zahodni svet »seli« svoje (strupene) smeti. Žalostno usodo negativnega vpliva onesnaževanja okolja pa delita tudi živalski in rastlinski svet.

Človek onesnažuje naravo in okolje s smetmi, z odsluženimi električnimi napravami, zdravili s pretečenim rokom, s strupenimi snovmi in težkimi kovinami ter … S hrupom.

Zvočno onesnaževanje okolja je drugi največji in najpomembnejši vzrok za povzročanje zdravstvenih težav na svetu, takoj za onesnaženjem zraka. Vseeno se je večina ljudi že povsem navadila, da nas v trgovinah spremlja glasna glasba. V lokalih nas običajno pričaka bolj ali manj hrupna glasba. Mimo vozeči avtomobili in celo motoristi navijajo glasbo, da jo lahko slišimo vsi. In celo posamezniki na sprehodih stopajo mimo nas s predvajalniki glasbe v telefonih, saj jim slušalke niso (več) dovolj, zato moramo tudi mi, naključni mimoidoči, poslušati njihove najljubše komade. Vam zveni znano?

Seveda ni vsak zvok onesnaževanje. Kot tudi vsako predvajanje glasne glasbe ne pomeni, da je prehrupna ali moteča. Pa vendar. Jo zares potrebujemo v trgovinah? Naključno izbrano, samo da nekaj igra in čeblja, iz nekega nepomembnega radia, kjer dandanes ne premorejo niti glasbenih urednikov?

Jo res potrebujemo na pikniku v naravi, v gozdu ali ob jezerih?

Hrup in zvočno onesnaževanje

Hrup je nezaželen zvok, katerega jakost, tj. glasnost, se meri v decibelih (dB). Hrup, z ozirom na onesnaževanje, bi lahko opredelili kot zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju povzroča nemir, vznemirja ljudi in živali ter na ta način škoduje zdravju ali pa kako drugače škodljivo vpliva na okolje. Zvočno onesnaževanje bi torej lahko definirali kot neprijeten človeški, živalski ali strojno ustvarjen zvok, ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega sveta ter vpliva na ravnovesje v naravi. Ali še bolj preprosto. Zvočno onesnaženje je vsak hrup ali zvok, ki znižuje kvaliteto naših življenj.

Hrup je eden najbolj podcenjenih onesnaževalcev okolja, saj v zavesti ljudi ne predstavlja pomembnega vira, ki škoduje in nepopravljivo vpliva kvaliteto življenja na našem planetu. Hrup je dandanes tako razširjen in sprejet v naša vsakodnevna življenja (osebni, zasebni, javni prostori), da raziskovalci tovrsten hrup opredeljujejo kot ločeno kategorijo, t. i. »družbeni hrup« (social noise).

Koliko zvočnega onesnaženja je še sprejemljivo za naše zdravje?

Najprej povejmo, da po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) raven hrupa, ki je manjša od 70 dB, ne škoduje živim organizmom, ne glede na to, kako dolgo traja izpostavljenost hrupu. Na drugi strani pa naj bi bila izpostavljenost stalnemu hrupu nad 85 dB več kot 8 ur dnevno nevarna za naše zdravje in kvaliteto življenja. Za ilustracijo:

  • 30 dB znaša šepet ali tišina knjižnice,
  • 60 dB znaša normalen pogovor v mirnem prostoru,
  • 70-80 dB znaša hrup mestnega prometa in tovornjakov,
  • 120 dB znaša meja t. i. bolečine,
  • 130 db znaša pnevmatično oz. udarno kladivo,
  • 140-150 dB znaša strelno orožje (pištola, puška), petarda.

Vrednost omenjenih izvorov hrupa v praksi pomeni, da če delate 8 ur dnevno v neposredni bližini prometne ceste ali avtoceste, ste zelo verjetno izpostavljeni onesnaževanju s prometnim hrupom okoli 85 dB. Kar po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pomeni, da ste neposredno izpostavljeni nevarnosti za vaše zdravje.

Vplivi zvočnega onesnaževanja na zdravje

Vpliv zvočnega onesnaženja na naše zdravje je dobro znan in dokumentiran. Gre za neposreden vpliv na zdravje v smislu zmanjšanja telesnih in kognitivnih sposobnosti, kot tudi za negativen vpliv na naše počutje in vedenje. Zakon o varstvu pred hrupom, t. i. The Noise Pollution and Abatement Act, so v ZDA pripravili že leta 1972, z namenom varovanja zdravja ljudi in zmanjšanja motečega hrupa za širšo javnost.

1. Težave s sluhom

Ena najpogostejših posledic zvočnega onesnaženja so težave s sluhom. Kot sem že omenil, je zgornja meja dolgotrajnejšega nezdravega izpostavljanja hrupu določena z nad 85 dB. Tej vrednosti pa smo v vsakdanjem življenju pri vsakodnevnih opravilih pogosto izpostavljeni.

Kosilnica, denimo, povzroča hrup z vrednostjo 91 dB. Sušilnik za lase, kuhinjski mešalnik in multipraktik povzročajo hrup z vrednostjo 94 dB. Poslušanje avdio posnetkov (preko različnih predvajalnikov glasbe) s slušalkami na največji glasnosti ima vrednost 112 dB. Isto vrednost beleži delujoča motorna žaga in obisk koncerta vašega najljubšega rock benda.

Če do poškodbe sluha pri 85 dB pride po približno 8-urni izpostavljenosti, pa pri 91 dB poškodba sluha nastane že po približno 2 urah. Zato bodite previdni, saj se z leti sluh pri večini ljudi slabša, ne glede na to, kako dobro se izogibajo hrupnemu okolju. Vaša naloga je, da se poskušate v največji meri izogibati daljši izpostavljenosti hrupnim predelom ter čim več časa preživeti v mirnem okolju – dóma ali narave.

2. Motnje spanja

Dober spanec je ena najpomembnejših »aktivnosti« v 24-urnem intervalu dneva in noči, ki je nujno potrebna za dobro delovanje človeškega organizma. Zvočno onesnaževanje, poleg poškodb sluha, v največji meri povzroča prav motnje spanja. Če je spanec moten, prekinjen ali če se celo pojavi nespečnost, se telo ne zmore umiriti in spočiti. Zato je z vsakim dnem bolj utrujeno in nezmožno pravilnega fiziološkega delovanja in odzivanja.

Kratkoročni učinki motenj spanja so spremembe v razpoloženju, dnevna zaspanost in zmanjšane kognitivne sposobnosti. Pomemben negativni dolgoročni učinek slabega spanca pa so tudi bolezni srca in ožilja.

3. Bolezni srca in ožilja

Zvočno onesnaževanje že dolgo povezujejo s srčno-žilnimi boleznimi. Ko je človek izpostavljen nevarnim vrednostnim hrupa, to moti srce, ki začne biti hitreje, to pa vodi v zvišanje krvnega tlaka in sproščanja adrenalina in kortizola.

Nedavni članek, objavljen v Journal of the American College of Cardiology, temu pritrjuje, saj naj bi hrup sprožil stresno reakcijo, ki vključuje odziv živčnega sistema beg ali boj in s tem povečanje ravni stresnih hormonov. Sčasoma lahko to dolgotrajno preplavljanje sistema s stresnimi hormoni poškoduje srčno-žilni sistem, redno izpostavljanje visoki ravni hrupa pa povečuje možnosti za srčni infarkt ali druge srčno-žilne bolezni.

4. Zmanjšane kognitivne sposobnosti

Vpliv zvočnega onesnaževanja ima lahko resne posledice za razvoj kognitivnih sposobnosti pri otrocih. Raziskave kažejo, da bolj kot je neka šola izpostavljena hrupu letal, cestnega prometa ali vlakov, slabše so bralne sposobnosti otrok, spomin in standardizirano testiranje v primerjavi z otroki, ki v šoli niso izpostavljeni hrupu.

Prav tako dolgotrajna izpostavljenost hrupu zmanjša kognitivne sposobnosti pri odraslih, saj hrup vpliva na delovanje možganov, ki postajajo manj oz. slabše odzivni in medli. Takšni ljudje so delovno manj učinkoviti, težko se osredotočijo na delo in slabše dosegajo zastavljene cilje.

Vse to pa seveda vpliva tudi na vedênje in čustveno stanje posameznika, ki postane bolj razdražljiv, manj potrpežljiv ter slabše premaguje vsakodnevne težave in izzive.

Preberite si tudi članek o svetlobnem onesnaževanju okolja. Ste vedeli, da več kot 80 % sveta in kar 99 % Evrope in ZDA živi pod svetlobno onesnaženim nebom?

Kakšen pa je vpliv prekomernega hrupa na živalski svet?

Vsi poznamo agonije psov in mačk v decembrskem času zaradi petard in drugih pirotehničnih sredstev. A živalski svet niso zgolj udomačene živali. Predvsem vodne živali, ptice in seveda tudi druge male in velike kopenske živalske vrste, ki se hrupu ne morejo umakniti, so prav zaradi človekovega poseganja v njihov naravni habitat ogrožene.

Kiti, delfini in drugi morski sesalci so med najbolj prizadetimi zaradi zvočnega onesnaženja, saj jim njihov sluh (eholokacija) pomaga pri orientaciji, prehranjevanju in komunikaciji. Onesnaževanje s hrupom, ki ga povzročajo naftni vrtalni stroji v oceanih, sonarji, seizmične naprave ter manjša in velika ladijska plovila, pa moti njihove prehranjevalne navade, vedenjske vzorce in migracijske poti, kar lahko vodi v motnje razmnoževanja in celo smrti.

Pogosto zvočno onesnaževanje povzroči množične smrti kitov iz »neznanih« razlogov, ki zaplavajo v plitvejše vode, da se izognejo glasnim zvokom vojaških sonarjev. Tudi hrupne podvodne turbine in podmornice oddajajo zelo visoke ravni decibelov hrupa, ki motijo in uničujejo bogato morsko življenje.

Ko so se pred leti raziskovalci ameriške uprave za oceane in ozračje (NOAA) in oregonske univerze odpravili na misijo, da posnamejo v najglobljem znanem oceanskem predelu (11 kilometrov pod gladino Tihega oceana) hrup, ki ga ljudje spuščamo v globine, so bili neprijetno presenečeni. Ugotovili so, da Tihi ocean še zdaleč ni tih, niti v največjih globinah ne, saj zvok očitno potuje hitro, globoko in daleč. V vodi pa naj bi bil še bistveno prodornejši kakor na kopnem in v zraku, saj so v globinah Marianskega jarka posneli hrup, ki je prihajal z ladij s površja.

Nič bolje pa se ne godi kopenskim živalim, ki jih življenjsko vznemirja hrup, ki ga v okolje spuščajo (spet) prometni in transportni sistemi, različni stroji, glasbeni sistemi, megafoni in druga industrija, ki ji sistemsko poveljuje človek.

V študiji, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, so raziskovalci ugotovili, da npr. odrasli ptiči in goliči treh vrst kažejo več znakov kroničnega stresa, ki ga povzroča onesnaževanje s hrupom, vključno s porušenimi nivoji stresnega hormona. Verjetno zaradi večje tesnobe, zmedenosti in hipervigilance. Študija je ugotovila, da so goliči v najbolj hrupnih okoljih manjše rasti in imajo zmanjšano rast perja, kar lahko odločilno vpliva na možnosti za preživetje.

Kaj lahko sami storimo, da se zaščitimo pred hrupom?

Čeprav zvočnega onesnaževanja ne moremo odpraviti čez noč, saj je vgrajen v sistem naših življenj, pa lahko kot posamezniki naredimo veliko za redukcijo hrupa in s tem pozitivno vplivamo na svoje zdravje. Težje je poskrbeti za ogrožene živalske vrste, saj je človek zasedel skoraj vse kotičke njihovega naravnega okolja, zato je potrebno stremeti k sočutju do vsega živega ter k razvoju, ki bo v največji meri omilil naš hrupen vpliv na življenje živalskih vrst in celotne ekosisteme.

1. Uporabite čepke za ušesa

V primeru, da se zaradi objektivnih okoliščin (služba, hrupna soseščina) ne morete izogniti hrupnim območjem, uporabljajte čepke za ušesa. Ti vam bodo zelo v pomoč, saj bodo zmanjšali hrup na minimum (v celoti ga najbrž ne bodo odpravili). V prvi vrsti pa seveda poskrbite, da se – če je le mogoče – v velikem loku izogibate hrupnim predelom. Če že poslušate glasbo, naj bo ta predvajana na primerni, znižani jakosti. Če pa uporabljate za poslušanje glasbe slušalke, pa velja isto pravilo – ne poslušajte glasbe (pre)naglas.

2. Opremite dom z rastlinami

Svoj dom lahko opremimo z rastlinami, ki nam bodo okrasile in polepšale dom, hkrati pa nam bodo v pomoč pri zmanjševanju hrupa. Namestimo jih na okenske police, saj so rastline izjemno uspešne pri zaščiti pred hrupom. Znano je namreč, da lahko npr. drevesa zmanjšajo nivo hrupa za 5 do 10 decibelov. Zato je zelo pomembno, da v mestih ohranjamo zelene površine, saj je narava naša zavetnica in zaščita, ne glede na to, kako slabo mi ravnamo z njo.

3. Izklopite telefone, tablice in računalnike

Vsaka zvočna motnja, ki nam nehote jemlje pozornost, je lahko smer v manjšo kvaliteto življenja. Če se navadimo še ugašati elektronske naprave, ko jih ne potrebujemo, s tem zmanjšamo možnost za nastanek bolezni. Elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov in drugih brezžičnih naprav povezujejo z nastankom raka in degenerativnih bolezni.

Sevanj se v vsakodnevnem življenju seveda ne moremo povsem izogniti, lahko pa zmanjšamo njihov vpliv na naša življenja. Zato ugašajmo mobilne podatke ali wifi, ko jih ne potrebujemo, vsaj v spalnicah pa ne imejmo elektronskih naprav. Pred spanjem izklopimo telefone ali jih dajmo na način letenja.

4. Izklopite glavo in se odpravite v naravo

Narava ponuja vse, kar človek v sodobnem času potrebuje za oddih. Predvsem pa je eden najpomembnejših izvirov zdravja, saj človeka pomirja, nahrani njegove čute in mu vrača izgubljeno moč in zdravje. Zato pozabite na hitenje in obisk velikih trgovskih centrov. Po košarico zdravja se odpravite na sprehod v gozd, na izlet v planine ali na plavanje k mirni reki. Telo vam bo zelo hvaležno.

Viri:

Health Effects of Noise Pollution, Hearing Care Partners, 1. junij 2018, dosegljivo na https://www.hearingcarepartners.com/blog/health-effects-noise-pollution/

Effects of Noise Pollution on Humans Health and Animals, Conserve Energy Future, 21. oktober 2018, dosegljivo na https://www.conserve-energy-future.com/effects-noise-pollution-humans-health-animals.php

Kashyap Vyas, The Adverse Effects of Noise Pollution, Interesting Engineering, 5. oktober 2019, dosegljivo na https://interestingengineering.com/the-adverse-effects-of-noise-pollution

Loud Noise Dangers, ASHA – American Speech-Language-Hearing Association, pridobljeno 26. oktobra 2019, dosegljivo na https://www.asha.org/public/hearing/Loud-Noise-Dangers/

Thomas Münzel idr., Environmental Noise and the Cardiovascular System, Journal of the American College of Cardiology, februar 2018, Volume 71, Issue 6.

Florida Museum of Natural History, Noise pollution causes chronic stress in birds, with health consequences for young, 8. januar 2018, dosegljivo na https://phys.org/news/2018-01-noise-pollution-chronic-stress-birds.html

Noise Pollution, Environmental Pollution Centers, pridobljeno 26. oktobra 2019, dosegljivo na https://www.environmentalpollutioncenters.org/noise-pollution/

Silvestra Rogelj Petrič, Tišine ni več niti v globinah oceanov, Delo, 16. marec 2016, dosegljivo na https://www.delo.si/znanje/znanost/tisine-ni-vec-niti-v-globinah-oceanov.html

Hannah Ellis-Petersen, Treated like trash: south-east Asia vows to return mountains of rubbish from west, The Guardian, 28. maj 2019, dosegljivo na https://www.theguardian.com/environment/2019/may/28/treated-like-trash-south-east-asia-vows-to-return-mountains-of-rubbish-from-west.

William A. Suk idr., Environmental Pollution: An Under-recognized Threat to Children’s Health, Especially in Low- and Middle-Income Countries, Environmental Health Perspectives, Volume 124, Number 3, str. 41-45, marec 2016. (prenesite .pdf)

Mashhood Ahmad Khan in Arsalan Mujahid Ghouri, Environmental Pollution: Its effects on life and its remedies, Researchers World, Volume II, Issue 2, str. 276-285, april 2011. (prenesite .pdf)